Moja
šola nosi ime največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Nahaja se v Kranju,nasproti
zdravstvenega doma. Za njo leži šolsko igrišče s tekaško stezo,
pred njo pa parkirišče, nad katerim kraljuje doprsni kip Franceta
Prešerna, obdajajo pa jo tudi kos zelenice ter zelo prometna in
hkrati nevarna cesta. Čeprav je šola navzven majhna, oziroma ne
daje vtisa mogočne zgradbe, vsi ti občutki zbledijo ob vstopu
vanjo. Takoj, ko prestopiš prag, pred seboj zagledaš ogromen hodnik,
ki se razcepi na pet manjših hodnikov. Tako kot vsaka šola, ima
tudi naša svojo upravo, kamor štejemo zbornico, ravnateljevo
pisarno, pisarno
pomočnice ravnatelja, tajništvo,
računovodstvo
in se druge pisarniške prostore. V upravi se zbirajo učitelji,
ravnatelj in ostali šolski uslužbenci, torej, tam se zbira naša
tako imenovana vlada. Po hodniku pa so razvrščeni razredi višje
stopnje, v zgornjem nadstropju pa se nahajajo razredi nižji stopnje,
kamor trenutno pešačim in si nabiram kondicijo po stopnicah vsako
jutro tudi sama. Zelo rada se ponašam z našo telovadnico, ne eno
temveč dvema telovadnicama, kjer navadno preživimo zimska, mrzla
obdobja telovadbe. Imamo tudi dokaj velik večnamenski prostor,
kuhinjo z jedilnico in kinodvorano, ki naj bi bila namenjena predvajanju
videokaset. Ker pa smo tako "moderna šola", nam ta prostor
ne služi
več v ta namen, pač pa imamo TV-opremo že kar v razredih. Skratka,
šola je po mojem okusu super, enkratna, rada obiskujem pouk zaradi
šole same in pa tudi zaradi prijateljev, sošolcev, s katerimi
skupaj nabiramo znanje, uganjamo norčije in se iz dneva v dan
veselimo novega dne pouka.
Maja Bešter
|