 Moja
šola nosi ime največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Nahaja se v Kranju,nasproti zdravstvenega doma. Za njo leži šolsko
igrišče s tekaško stezo, pred njo pa parkirišče, nad katerim kraljuje doprsni kip
Franceta Prešerna, obdajajo pa jo tudi kos zelenice ter zelo prometna in hkrati nevarna
cesta. Čeprav je šola navzven majhna, oziroma ne daje vtisa mogočne zgradbe, vsi ti
občutki zbledijo ob vstopu vanjo. Takoj, ko prestopiš prag, pred seboj zagledaš ogromen
hodnik, ki se razcepi na pet manjših hodnikov. Tako kot vsaka šola, ima tudi naša svojo
upravo, kamor štejemo zbornico, ravnateljevo
pisarno, pisarno pomočnice ravnatelja,
tajništvo, računovodstvo in se druge pisarniške
prostore. V upravi se zbirajo učitelji, ravnatelj in ostali šolski uslužbenci, torej,
tam se zbira naša tako imenovana vlada. Po hodniku pa so razvrščeni razredi višje
stopnje, v zgornjem nadstropju pa se nahajajo razredi nižji stopnje, kamor trenutno
pešačim in si nabiram kondicijo po stopnicah vsako jutro tudi sama. Zelo rada se
ponašam z našo telovadnico, ne eno temveč dvema telovadnicama, kjer navadno preživimo
zimska, mrzla obdobja telovadbe. Imamo tudi dokaj velik večnamenski prostor, kuhinjo z
jedilnico in kinodvorano, ki naj bi bila namenjena predvajanju videokaset. Ker pa smo tako
"moderna šola", nam ta prostor ne  služi
več v ta namen, pač pa imamo TV-opremo že kar v razredih. Skratka, šola je po mojem
okusu super, enkratna, rada obiskujem pouk zaradi šole same in pa tudi zaradi
prijateljev, sošolcev, s katerimi skupaj nabiramo znanje, uganjamo norčije in se iz
dneva v dan veselimo novega dne pouka.
Maja Bešter
|
