POHOD NA TROMEJO

Nekateri smo si z jutranjo kavo v mestu, nekateri pa s kakavom doma nabrali moci, da bomo kos napornemu dnevu, ki je bil pred nami. Torej - 16. 9. 2005 ob 7:30 smo se odpravili na Tromejo na športni dan. Slišati je bilo nekaj nejevolje, sicer pa je vladalo sprošceno in veselo vzdušje, saj tisti dan seveda ni bilo pouka. Govorili so nam, da bo pot lahka široka in ne prevec strma, a nam se je pot zdela popolno nasprotje. Nekaj casa smo se vozili z avtobusom, vendar ne predolgo, zato smo že kmalu lahko zaceli hoditi. Na zacetku smo hodili skupaj, kmalu pa smo se razdelili v nekakšne skupinice in vsak je lahkop našel svojo, ki je najbolj ustrezala njegovo konndiciji. Da nam je pot hitreje minila, smo si cas krajšali s pogovori in glasbo (beri: walkmeni). Ceprav se nam je med potjo velikokrat vse zdelo brezveze in brezupno, so se te naše misli ob prihodu na vrh kmalu razbinile. Razgled na vrhu je bil cudovit, lahko pa smo stopili tudi v Avstrijo in Italijo. Potem smo še malo pomalicali in se kmalu odpravili dol. Pot navzdol je bila lažja in se nam je zato zdela tudi krajša. Ko smo pripešacili do avtobusa smo hitro poiskali svoje sedeže, ter se odpeljali domov. Ob približno 13:30 smo bili že doma. Kljub vsemu se nam je ta "naporen" dan zdel zelo zanimiv, saj smo se domov vrnili polni lepih vtisov.

Nastja Jenšterle in Mateja Marolt, 9.e