Na naši šoli
smo se odločili stopiti v akcijo in ne boste verjeli: Prav vsem nam je uspelo!
Akcijske čevlje pomoči smo
»obuli« prav vsi: od prvega do devetega razreda. Domenili smo se, da bomo
pomagali zapuščenim in zavrženim psom in mačkam v zavetišču v Mariboru.
Mariborsko zavetišče za
uboge štirinožčke »vodita« zakonca g. in ga.Muller, ki se že vrsto let nesebično predajata tem lušnim repkom. Vsake toliko pa jima zmanjka novčičev v žepu
in tako tudi kdaj pa kdaj ostanejo prazne posodice za več kot 60 kužkov in
okoli 20 muck.
Mi pa imamo dobre srčke in
smo si mislili: «Zakaj pa ne bi mi enkrat iz svoje žepnine, namesto, da si
kupimo čokolado in bombone, šli v trgovino in bi kupili vsak eno pasjo, mačjo
pločevinko hrane ali pa kar pasje, mačje brikete?
Super, ideja sprejeta!«
No, ne boste verjeli! Akcija
je bila čisto čudežna! Nabrali smo tako veliko hrane, kati
vsi otroci so veliko, veliko prinesli. Še posebej pa se je izkazala nižja
stopnja: od prvega do četrtega razreda. Nisem pa mogla verjeti očem, ko sem
prišla v 4.a in 4.b razred
in v oba prva razreda devetletke. Ti so se res izkazali. Kar 3-4 polne velike
škatle hrane so nabrali. Neverjetno,bravo!
Naj povzamem. Nabrali smo
tako veliko hrane, da smo jo v zavetišče peljali kar dvakrat. Fino,juhuu!
Prav tako pa so menili
tudi vsi ti veseli repki, ki so kar vedeli, da nekomu pa ni vseeno, da neki
prijazni otroci le mislijo v srčkih in dejanjih na njih in so tako močno mahali
z repki, da so se mi hočeš nočeš utrnile slane solzice.
Ja, mislim, da mi vsi na
naši šoli vemo sedaj, da če imaš pasje/mačjega prijatelja, da je lepo, da tudi
za njega skrbiš, da ga ne moreš kar zavreči in da je pomembno, da se imamo radi
med seboj in pa,da imamo radi tudi naše štirinožčke,
ki so nam za to še posebej hvaležni in nam vsak dan to tudi nesebično izkažejo.
Res hvala vsem našim
otrokom-malim in velikim, učiteljem, pa seveda tudi vam starši....
Saša Janša in veseli repki
Kranj, 13.2.2006