ŠPORT ZA SPROSTITEV

 

IZLET NA KRVAVEC

 

Bila je pusta jesenska  sreda, ko smo se  pri izbirnem predmetu Šport za sprostitev,  v popoldanskih urah, odpravili proti Krvavcu. Dan je bil mrzel in oblačen in s sošolci smo se smejali spisku potrebščin, na katerem so  bila hkrati napisana  krema z UV faktorjem in sončna očala,  ter kapa in rokavice. Pred šolo smo skupaj z vsemi tremi učitelji, ki poučujejo ta predmet, čakali na avtobus, dokler se ni končno prikazal izza ovinka. Bolj smo se bližali cilju, bolj se je jasnilo. Nismo si še dobro nataknili očala, ko se je sonce zopet skrilo za oblake. Postalo je mrzlo in začelo se je megliti. Žičnica je ob tem času že zaprta, zato so jo morali pognati posebej za nas. Po šest se nas je zgnetlo v gondole, ki so nas čez prepade peljale proti končne postaje. Od tam smo se peš odpravili proti Zvohu. Pošteno smo grizli kolena v strm hrib. Nekje na polovici poti smo naredili postanek,  se malo odpočili, nadihali in pomalicali, predvsem pa občudovali čudovit razgled v dolino. Tik pred ciljem pa so nam  načrte  prekrižali delavci, ki so, točno pod Zvohom, gradili novo smučarsko progo.  Zato smo nekoliko spremenili smer in se napotili proti vrhu Krvavca. Hoja je postala  še bolj naporna, kamenje se nam je valilo pod nogami,  megla in sonce pa se nikakor nista mogla zmeniti, kdo bo prevladal na nebu. Pot je bila polna kravjih in ovčjih kakcev in nenehno smo morali paziti, da katerega na čevlju ne odnesemo s seboj v dolino. Kar pa ni niti malo vplivalo na naše razpoloženje. Celo pot smo se smejali in se zabavali. Končno smo prispeli na vrh. Pod nami so plavali mehki, smetanasti oblaki,  najraje bi se zleknili nanje in zaspali. V daljavi je iz njih kukal vrh Storžiča in pogled nanj je bil res veličasten. Izlet je vsem učencem ostal v lepem spominu.                                     

 

 

                                                           Ališa Pivk, 7.a