ŠPORTNI DAN NA JEZERSKEM

Sreda, 4.2.2004

 

Vožnja je bila sicer za mnoge neprijetna (na čelu z avtorico tega besedila), a po vseh tistih ovinkih, nas je pričakal v sneg »oblečen« kraj, obdan s čudovitimi gorami. Na neprijetne občutke v želodcu, smo kmalu pozabili.

In dan začeli z malico!

 

 

 

Posedli smo se na sani, se najedli, napili in krenili dalje.

 

 

Sani, bobe in lopatke smo pustili pod hribom in odšli na krajši sprehod. Uživali smo na snegu…

 

 

 

 

 

… in ob pogledu na zasnežene vrhove.

 

 

Med hojo smo se pogosto ustavljali in se nastavljali objektivu. Ni namreč lepšega, kot se po lepih trenutkih vrniti v šolo in vse podoživljati ob gledanju slik.

 

ZDAJ PA…. GREMO SE SANKAAAAAAAT!!!!!

Nekateri se pač znajdejo… :o) (Urška, Sandra in Eva)

 

 

Ker nas je bilo veliko, sta vladala red in disciplina, da smo se izognili nepotrebnim nesrečam.

 

 

Lepo v treh kolonah in po eden. Potrpežljivo, ubogljivo in z veseljem!

(Urška, Taja, Jaša in Luka)

 

 

 

 

Učiteljica Marija v vlogi prometnika.

 

Tudi učiteljica Nataša je urejala »promet«.

 

 

Gašper, neustrašen v svojem rdečem bobu.

 

 

Alijana pa prav nič ne zaostaja. Tudi punce smo pogumne!

 

 

Pia – jupiiiiiiiiiiii….

 

 

Pa še naša Urška, vrteča na krožniku.

 

 

Taja ima »turbo« bob, a je hitrost ni prav nič motila.

 

 

Tudi Filip je dober »šofer«.

 

 

Metka pa se še uvaja, ampak zaostajala za fanti pa že ne bo!

 

KO ENERGIJA POIDE, SLEDI POČITEK…

Poglejmo v nahrbtnike, če je ostalo še kaj za pod zob. (Ema, Tamara in Maja)

 

VSEGA LEPEGA JE ENKRAT KONEC…

V kolono in nazaj proti avtobusom.

 

 

V avtobuse in proti domu.Pa še kdaj!

 

BESEDILO IN FOTO: Mojca Jarc