Kozolec
Kaj je kozolec?
Kozolec (v raznih narečjih: kazuc,kzoc,stog ali kozu) je
ponavadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave,
značilna za slovensko podeželje in arhitekturo.
Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera.
Približno 80% vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih
tudi na zahodu Italije in jugu Avstrije.
Najdemo jih zlasti tam, kjer so se naseljevali naši predniki, predvsem na Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem in v delu Bele krajine, Primorske in Notranjske ter na avstrijskem Koroškem v Zilji in nekaj manj v Rožu in Podjuni.
Razširjeni so tudi na vzhodnem Tirolskem, v nekaterih delih Švice, kot osnovne oblike sušilnih naprav pa jih poznajo tudi na Finskem, Švedskem, v Belorusiji in celo na Kitajskem in Japonskem.
Toda nikjer drugod se kozolec ni razvil v toliko konstrukcijsko, likovno in funkcionalno različnih izvirnih oblikah kot ravno pri nas.
Kaj je k temu pripomoglo, še ne vemo natanko.
Ločimo več vrst kozolcev:
Toplarji oziroma dvojni kozolec 
Enojni oz. stegnjeni kozolec
Sestavljen je iz ene vrste stebrov.
Razdalja med njimi je štiri do pet metrov, med seboj pa so zvezani z latami oz. prečnimi drogovi.
Ta razmik se imenuje štant ali okno. Stebri so leseni, ponekod tudi zidani.
Kozolec ima ozko streho, stebri pa imajo ponekod opore, z ene ali obeh strani, postavljene nekoliko poševno ob vsakem stebru, da je kozolec stabilnejši, da ga ne podre veter, še zlasti, če je obložen, poln.
Število oken je različno, kajžarji so jih imeli manj, gruntarji več. Namenjeni so sušenju.
Kozolec na kozla oz. psa
Podoben je enojnemu kozolcu s plaščem, ki ima podaljšano streho po vsej dolžini.
Od njega se razlikuje po namembnosti, saj je nadstropni del namenjen shranjevanju sena in je ograjen s križi.
Običajno ima dva ali tri štante.
Kozolec z plaščem oz. nadstreškom
Prislonjen kozolec
Ter mnoge druge vrste in kombinacije kozolcev...
Kot slovenske aritekturne posebnosti štejemo Lijlev kozolec:
Ilijev kozolec je posebnost slovenske kmečke arhitekture in zaščiten etnološki spomenik v Dolnjih Retjah.
Star je več kot dvesto let, v svojih časih pa je bil narejen brez enega samega žeblja in samo iz tesanega lesa.
Ker bi danes tak težko kljuboval zobu časa, so ga pri obnovi tudi zabili z žeblji.
Kozolec, ki je na ogled vsem obiskovalcem, je v lasti vaščana Ivana Prijatelja.
Tukaj je pred skoraj sto petdesetimi leti Fran Levstik po pripovedi kmeta Močilarja napisal znamenito pripoved o Martinu Krpanu z Vrha.
Pod njem so nastala tudi druga dela, na primer Cvilimožek in Videk.
Liljev kozolec je pravzaprav s slamo pokrit toplar, pod njim pa so včasih spravljali kmečka orodja.
Made by Jure Jesenšek
Viri: //sl.wikipedia.org