Vigenjc
Vigenjc je deloma kamnita, deloma lesena stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. V njem so kovači v Kropi in Kamni Gorici izdelovali žeblje. V Kropi je bil skupaj z vodo, ki ga je gnala in železom, ki ga je žebljar koval, last fužinarja oz. podjetnika, ki je žebljarja najel in za katerega je žebljar koval. V radovljiškem urbarju iz leta 1479 je omenjenih osem vigenjcev v Kropi, pet v Kamni Gorici in štirje v Kolnici. V sredini 19. stoletja je bilo v Kropi 19 vigenjcev in v Kamni Gorici 10.
Na kroparskem potoku se je v razdalji dobrih 1200 metrov vrtelo okoli 50 koles. Vodno kolo je poganjalo mehove, ti pa so dajali sapo za kovaška ognjišča.
Kovaški muzej Kropa
V enem vigenjcu je bilo lahko do pet ognjišč – ješ. Na sredini iz kamenja in prsti zbite ješe je bil ogenj, na katerem so razžarevali kovinske palice iz katerih so kovali žeblje. Okoli vsake ješe je stalo od štiri do šest panjov s kovaškimi nakovali. Panjovi so bili najprej leseni, nato pa kamniti.
Pet stoletij so bili žeblji glavni proizvod kroparskih in kamnogoriških kovačev. Izdelovali so prek 100 različnih vrst žebljev, od najmanjših, čevljarskih, do največjih, ki so jih uporabljali pri gradnji jezov. Žeblje so največ tovorili na Primorsko in jih prodajali v Trst in Benetke.
Kovači, kovačice in njihovi otroci so v vigenjcih preživeli dobršen del dneva, saj se je delo začelo ob ranem jutru in končalo ob mraku.
vigenjc Ob osmih zjutraj in enih popoldan so za eno uro prenehali z delom, pojedli in pripravili ter popravili orodje, nato so nadaljeveli do večera. Drugače je bilo ob dnevih nehavanja (ponedeljek, četrtek in sobota), ko so delali samo do kosila. Ob nedeljah in praznikih niso kovali. Otroci so v začetku pomagali staršem, ko pa so bili dovolj veliki, pa so sami kovali.
Žene so v vigenjcih poskrbele tudi za kosilo. Kar na kovaškem ognjišču so skuhale zjutraj največkrat žgance, opoldan enolončnico, zvečer pa kašo.
Vigenjc Vice
Vigenjc Vice je edina v celoti ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev. Nahaja se na ravnici na levem bregu potoka pod jezom nekdanje Zgornje fužine. V njem so tri od vseh strani dostopne ješe s po šestimi panjovi. V njem so kovali še v prvi polovici 20. stoletja, od ustanovitve muzeja pa je muzejski objekt in predstavlja pomemben del muzejske ponudbe. Ogled s prikazom ročnega kovanja žebljev je omogočen predhodno najavljenim skupinam.
Bodlajev vigenjc
Poleg vigenjca Vice je v Kropi deloma ohranjen tudi Bodlajev vigenjc. Ta vigenjc je imel nekdaj dve vodni kolesi in pet ješ, danes pa predstavlja primer vigenjca na prehodu iz lesene v zidano stavbo. Zadnja desetletja je namenjen shrambi muzejskih predmetov in ni na ogled.
Vir: //www.muzeji-radovljica.si/5m_kovaski/5kovaski_vigenjc-iframe.html
