SLOVENSKA ARHITEKTURA

Jože Plečnik, najbolj znan slovenski arhitekt se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo.Plečnik je celovito in izvirno reševal urbanistične probleme ter načrtoval javne in zasebne stavbe na Dunaju (cerkev Sv. Duha, Zacherlova hiša), v Pragi (Hradčani), v Ljubljani (Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Ljubljanici, stavba NUK, osrednje sprehajališče v Tivoliju, Čevljarski most, mestno pokopališče Žale. Za njegovo najpomembnejše delo v Sloveniji štejemo Narodno in univerzitetno knjižnico.

MARKO MUŠIČ

Marko Mušič je bil slovenski arhitekt in akademik, rojen 30. januar 1941, v Ljubljani. Je eden najbolj vidnih slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine Mušič, ki je družina številnih arhitektov (Marjan Mušič, Marjan Mušič ml., Miklavž Mušič, Vladimir Mušič,Vladimir Braco Mušič).

ARHITEKTURA V LJUBLJANI

Ljubljansko arhitekturo delimo na:

art-noveau

baročno arhitekturo

Klasicistično arhitekturo

Neorenesančno arhitekturo

Sodobno arhitekturo

Zgodnjebaročno arhitekturo

Del art-noveau-cerkev svetega Frančiška

Cerkev sv. Frančiška v Spodnji Šiški je rimskokatoliška cerkev, ki je posvečena svetemu Frančišku. Je župnijska cerkev župnije Ljubljana - Šiška. Pri cerkvi stojita župnišče in frančiškanski samostan.

Del klasicistične arhitekture-Grad Tivoli

Grad Tivoli je grad v ljubljanskem parku Tivoli ob vznožju hriba Rožnik. Dobro je viden iz središča mesta, saj kot podaljšek Cankarjeve ulice vodi do njega Jakopičevo sprehajališče (nekoč Lantierijevo sprehajališče). Grad je bil postavljen v 17. stoletju, njegovi lastniki pa so bili jezuiti. Od leta 1773 je bil poletna rezidenca ljubljanskih škofov, obkrožen pa je bil s sadovnjaki in drugimi rastlinskimi nasadi. V 19. stoletju je posestvo prevzel habsburški maršal Johann Radetzky in v klasicističnem slogu preuredil stavbo. Leta 1863 je stavbo odkupila Mestna občina Ljubljana, ki je razdelila poslopje na več stanovanjskih površin. Danes je v njej Mednarodni grafični likovni center.

Del neorenesančne arhitekture-Centralna lekarna

Poslopje ljubljanske Centralne lekarne je bilo zgrajeno po potresu leta 1895 v neorenesančnem slogu. Stoji na Prešernovem trgu (med Trubarjevo cesto in Petkovškovim nabrežjem) v Ljubljani.

Del sodobne arhitekture-Hala Tivoli

Hala Tívoli je športni objekt v mestu Ljubljana pod Šišenskim hribom in Rožnikom. Velika ali ledena dvorana, namenjena predvsem hokejskim in košarkarskim tekmam, sprejme po prenovi leta 2000 približno 6000 ljudi, mala dvorana pa ima po prenovi leta 1995, 4050 sedežev.

Del zgodnjebaročne arhitekture-Cerkev svetega Jakoba

Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, župnijska cerkev župnije Ljubljana - Sv. Jakob, je bila postavljena v več etapah. Na njenem mestu je bila sprva gotska cerkev avguštinskega samostana iz 15. stoletja. Leta 1598 so posest prevzeli jezuiti in med leti 1613 in 1615 postavili na mestu stare cerkve novo (ohranili so le prezbiterij in zunanje opornike) in jo poimenovali po Sv. Jakobu. Po potresu leta 1895 je linški arhitekt Raimund Jeblinger spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok zvonik in z njim zamenjal dva stara.