Posebna številka Krika

Marindolsko glasilo ~ september 2002

UVOD

No, pa se je spet začela. Šola namreč. Toda za 6.a in 6.c razred je bil letos začetek nekoliko drugačen. Pouk smo pričeli v lepi naravi v Beli krajini. Točneje v Marindolu. In tukaj je v kratkih štirih dneh našega taborniškega bivanja nastal tale časopis. Razdelili smo ga na dva dela:

resni del in nekoliko manj resni del.

Predstavljamo vam naše delo in življenje v štirih zanimivih marindolskih dnevih.

Prijetno branje!

Uredniški odbor

Uredniški odbor:

6.a: Enes Bešić, Aleksandra Gavrić, Monika Kern, Tjaša Klander,

Jan Klemenčič, Eva Krt, Luka Miklavčič, Gašper Okršlar,

Tjaša Petek, Tina Stajić,

6.c: Anže Ambrožič, Vesna Boškan, Gašper Drobnič, Mirjana Krčmar

Tim Hafner, Žiga Krek, Darja Pangrič, Blaž Pintar, Aleksandra Smogavc,

Tanja Šmid, Katja Vivona.

Mentorici:

Vika Šuštar in Lea Žumer

BLAZNO RESNO

Ponedeljek , 2.9.2002 ~ 1.dan

Odhod. Pošastno sopihajoč kot demon »avtobus gre v dan«, bi zapisal pesnik Oton Župančič. Mi pa smo bili namenjeni v pokrajino, ki je močno zaznamovala njegovo pesniško pero.

V Belo krajino, med bele breze, bele narodne noše, belo platno …

Pa pojdimo! Po ljubljanski obvoznici, po dolenjki, mimo Žužemberka do krajinskega parka Lahinje v Pustem Gradcu. Tukaj pa že prva vprašanja, razlage, naloge.

Pa začnimo!

Vprašanja za mlade etnologe

1. Kaj te je kot mladega etnologa pritegnilo v Pustem Gradcu?

Kot mladega etnologa so me pritegnile predvsem zgradbe, naravna lepota kraja ter zanimiva domača obrt.

2. Kaj veš o galeriji domače obrt v Velikem Nerajcu?

Domača obrt v Velikem Nerajcu je zelo pestra. Izdelujejo lončena glasbila, kot so gudala, piščalke iz žgane gline v podobi vodomca, petelinčka, kokoške, suhe rože, med, propolis, suho sadje…

3. Kakšne informacije nudi Informacijski center v Velikem Nerajcu?

Informacijski center daje informacije o življenju v preteklosti. To je hkrati najstarejša stavba v Velikem Nerajcu. Notranjost predstavljata dva prostora: črna kuhinja in prostor za spanje oz. bivanje. Videli smo še zanimive predmete, ki se danes ne uporabljajo več ( podkev za vole, pripravo za delanje rezancev).

Vprašanja za mlade arheologe

1. Pusti Gradec je pomembno arheološko najdišče. Kaj veš o njem? Povej, kaj vse so našli domačini pri oranju njiv.

Pusti Gradec je dobil ime po turških vpadih. Ko so prišli Turki, so ljudje vpili: »Pusti gradec, pusti gradec!«. In tako je nastalo ime.

Domačini so našli razne stare predmete, kot so: različne zajemalke, pestnjake, rezila, posodice za dišavnice ter zlatnik kralja Matjaža.

2. Tudi v bližini Velikega Nerajca je arheološko najdišče. O čem govore najdbe?

Najdbe govore o gomilnem grobišču in o življenju v davnih časih.

3. Med številnimi najdbami na domači njivi Klepčevih je tudi kovanec kralja Matije Korvina. Kako temu kralju rečemo še drugače? Naštej nekaj predmetov, ki so jih našli na kmetiji!

Ogrskemu kralju Matiji Korvinu rečemo drugače tudi kralj Matjaž.

Na kmetiji so našli:

žlice, pestnjak, rezila, posodice, brus, zlatnik kralja Matjaža.

Vprašanja za mlade geografe

1. Kje leži Krajinski park Lahinja?

Krajinski park Lahinja leži na jugu Bele krajine.

2. V Krajinskem parku Lahinja sta ( so):

- dva naravna parka;

- naravni spomeniki;

- kulturni spomeniki.

V Krajinskem parku Lahinja sta Nerajski ter Lahinjski park.

Naravni spomeniki so :

močvirja, redke rastlinske in živalske vrste ter kraški pojavi.

Kulturni spomeniki so:

- arheološka najdišča;

- gomilna grobišča;

- cerkev, žaga, mlin.

3. Bela krajina je glede na kamninsko zgradbo prostran kraški travnik, zgrajen iz apnenca. Na poti po parku ste spoznali različne kraške pojave. Naštej jih.

Kraški pojavi so:

kraška polja, kraške jame, vrtače…

4. Opiši rečni tok Lahinje in napiši ime njenega pritoka v Krajinskem parku. Povprašaj ljudi, kako je z onesnaževanjem reke!

Rečni tok Lahinje je počasen, dela mnoge okljuke, na nekaterih delih je reka globoka ter gosto poraščena z rastlinjem. Blizu reke je prepovedano gnojiti z umetnimi gnojili. Njen pritok pa je Nerajčica.

5. Kako v Beli krajini rečemo močvirjem in mokrotnim travnikom? Kakšen je njihov pomen?

Močvirjem rečemo luge ( slovensko pa jim rečemo tudi logi).

6. Katera naselja ste videli na poti?

Na poti smo videli naslednja naselja:

- Vinica;

- Šipek;

- Veliki Nerajec in

- Pusti Gradec.

7. Kaj so naravni parki?

Naravni parki so območja, kjer so prepovedani večji posegi v naravo. V njem so razne redke živalske in rastlinske vrste.

8. Katere vrste naravnih parkov poznaš?

Poznam naslednje vrste naravnih parkov:

- mestni park;

- regijski park;

- krajinski park in

- narodni park.

9. Kaj razumeš pod pojmom krajinski park?

Pod pojmom krajinski park razumemo, da je to najmanj strogo varovano območje.

10. Kdo vse in zakaj mora sodelovati pri nastajanju krajinskega parka?

Pri nastajanju krajinskega parka morajo sodelovati predvsem:

- domačini;

- arheologi in

- občina.

Vožnja z lojtrnikom

Pred informacijskim centrom nas je pričakal lojtrnik z vpreženima konjema. Zanimivo je bilo, da je vozila voznica in ne voznik. Posedli smo se na lojtrnik, učenec Jan Tadič se je usedel na konec. Ko smo se odpeljali, je skoraj padel z voza. Po poti smo se večkrat ustavili in voznica nam je opisala rastlinstvo Krajinskega parka Lahinje. Še bolj zanimivo je bilo, da sta se konja pognala v dir pred vsakim klancem. Na koncu poti nam je voznica pokazala še dva žrebeta in njihovega očeta. Vsi trije so bili zelo zanimivi. Mladička sta bila bela in posuta s črnimi pikami kot dva dalmatinca. Njun oče je bil tudi tak, le da je bil večji in močnejši. Zaradi njegove velike kodraste sivo bele grive ga je učenka Darja Pangrič poimenovala kar Shakira 2.

Mirjana Krčmar & Darja Pangrič, 6.c

Ob tabornem ognju

Prvi dan zvečer smo v Marindolu postavljali taborni ogenj. Najprej smo v bližnjem gozdu nabirali veje in vejice. Vse skupaj smo zložili na kup. Nalomljene vejice sta Jaka in Vanja z matematično natančnostjo zložila v obliko piramide in na sredini pustila luknjo. Potem smo manjšo piramido prekrili z večjo. Prižgali smo ogenj in pripravljali ravne veje za peko tvista. Tabornica Miška je prinesla testo in nam ga ovila okoli palice. Pekli smo ga na ognju in ga pojedli. Tvist je taborniški kruh, ki je sestavljen iz moke, vode in soli.

Enes Bešić, 6.a & Gašper Drobnič, 6.c

Torek , 3.9.2002 ~ 2.dan

Po bolj ali manj (ne)prespani noči, jutranjem čiščenju, pospravljanju, zajtrku smo jo mahnili proti Adlešičem, kjer nas je pričakala prijazna družina Cvitkovič. Razložila nam je vse o vzgoji lanu, ogledali smo si čudovito zbirko prtov, prtičkov in vezenin. Bele narodne noše iz lanenega platna, narejenega ročno, so nas vse osupnile. Koliko ur in ur pridnih rok je bilo potrebnih!

OD RASTLINE DO PLATNA

Lan je 6000 let stara rastlina. Njegova domovina je Azija. Obstajata dve vrsti lanu: jesenski ozimni lan in spomladanski jari lan.

Lan, ki se poseje jeseni, je krajši in daje več semena. Lan, ki pa se poseje spomladi, je daljši. Ima grobe bilke in da manj semen. Lan cveti vedno samo dopoldne do enajste ure, po enajsti uri pa se začnejo cvetovi zapirati. Cveti približno 14 dni, odvisno od vremena. Ko naredi glavice s semeni in dozori, ga populimo s korenino in ga razgrnemo na pokošen travnik, da preperi ali strohni leseni del. Vsaka bilka ima na sredini les, okrog lesa pa vlakna. Vlakna očistijo lesenih delov in spredejo niti. Niti napeljejo v statve in navijejo v čolniček. Po končanih pripravah lahko začnejo z ročnim tkanjem platna. Barva lanu je odvisna od kuhanja oziroma pranja.

Sestavili: Luka M. 6.a & Anže. A., Tanja Š., Vesna B.in Aleksandra S. iz 6.c

RAFTANJE

Kako smo uživali! S čolni za raft smo se spustili po Kolpi. Zabavali smo se, kot že dolgo ne. Prva skupina od Žuničev do Marindola, druga pa od Marindola do Fučkovcev. Kolpa ni bila preveč radodarna z vodo, tako da je bilo večkrat potrebno čoln prenašati po Kolpi.

Izvedli smo pravo malo tekmovanje med 6.a in 6.c razredom. Ko smo veslali, smo dobili veliko žuljev. Med raftanjem smo se smejali, peli, špricali, se zafrkavali in drli tako, da smo pozabili na boleče žulje. Po dolgem veslanju je 6.c prvi prišel do cilja. Vsi skupaj pa smo se vrgli v vodo.

Tjaša Klander & Aleksandra Gavrić 6.a

TABORNIŠKE DELAVNICE

Medtem ko so šli skoraj vsi fantje na raft, smo imeli ostali taborniške delavnice. Spoznali smo taborniška pravila. Tabornici Miška in Judy sta nas naučili postavljanje šotora. Po dolgih mukah je stal. Šotorka je nepremočljiva večnamenska plahta, zato ima več dobrih lastnosti. Spoznali smo, da je uporabna za šotor, pelerino, nosila, sedenje in ležanje. Za konec je vsak pokazal, katere veščine obvlada. Nekatere punce so delale počepe, plesale bugi-vugi, delale špage ter stoje. Fantje pa so hoteli biti boljši. Pokazali so vse neumnosti, delali so po sto počepov, stoje na glave in tudi plesni dar so imeli.

Monika Kern & Eva Krt, 6.a

BELOKRANJSKI PLESI

Belokranjski plesi so nekaj posebnega: bele narodne noše s prekrasnimi vezeninami, prijetni ženski glasovi, ki jih spremlja orkester tamburic. Člani folklorne skupine so nas povabili, da se jim pri plesu pridružimo. Naučili so nas tri plese. Učencem je bila najbolj všeč pesem Hruške, jabuke, slive, mene voli Ive ...

Darja Pangrič,6.c

Člane folklorne skupine smo poprosili za kratek intervju:

Vašo skupino sestavljajo pevci, plesalci in tamburaši. Koliko let že delujete v tej zasedbi?

V tej zasedbi delujemo že štiri leta.

Kje vse ste že plesali?

Plesali smo po vsej Sloveniji. Pogosto plešemo na jurjevanjih, bili smo tudi v Kranju in na Hrvaškem.

Kako se imenujejo vaši plesi?

Naši plesi se imenujejo kola in plesi v parih.

Ali nam lahko opišete narodno nošo?

Narodno noša je narejena iz ročno izdelanega lanenega platna. Žensko narodno nošo sestavljajo krilo, zastor (predpasnik) in rulača (srajca). Ženske, ki imajo kratke lase, se pokrijejo z ruto, dolgi lasje so spleteni v eno ali dve kitki. Moške narodne noše pa so sestavljene iz klobuka, hlač in srajce. Tako moška kot ženska narodna noša pa sta zelo lepo izvezeni, največkrat v rdeči in modri barvi.

Spraševali: Aleksandra Gavrić, 6.a & Mirjana Krčmar, 6.c

Sreda, 4.9.2002 ~ 3.dan

Danes je že zjutraj gospod Potočnik pripeljal v Marindol gospo Cvitkovič. To je tista gospa, ki nam je včeraj razkazala svojo zbirko vezenin in izdelovanje platna. Danes pa nam je pokazala, kako se delajo belokranjske pisanice. Izpihana jajca smo prinesli od doma.

Intervju z gospo Cvitkovič

Kdo vas je naučil tkati laneno platno?

Bila je družinska tradicija. Vse ženske so tkale: moja mama, sestra, teta ..

Kdaj ste prvič stopili za statve?

Ko sem naredila osemletko, mi je mama dovolila za statve. Prej ne, ker se je bala, da bi kaj pokvarila.

Kdo prihaja v vaš muzej?

V naš muzej pride zelo veliko ljudi: upokojenci, šole, med počitnicami pa cele družine.

Na steni v muzeju smo videli veliko priznanj. Katero vam največ pomeni?

Vsa priznanja mi pomenijo veliko. Ne bi mogla reči, katero mi je najljubše. Zadnje priznanje je bila zlata vitica Slovenije.

Kje ste se naučili izdelovati pisanice?

Tudi to se je prenašalo iz roda v rod in je družinska tradicija.

Koliko časa traja izdelava ene pisanice?

Na to vprašanje težko odgovorim, ker nikoli ne naredim le ene pisanice, ampak po deset skupaj.

Kako izberete vzorec?

Vzorce črpam iz svoje domišljije. Tudi dve pisanici nista popolnoma enaki.

Kaj je težje narediti: pisanico ali prtiček iz lanenega platna?

Pisanico naredim hitreje, lanen prtiček pa je zamudno delo, saj je potrebno najprej posejati lan, narediti platno in nato še vezenino.

Ali obstajajo na pisanicah tipični belokranjski vzorci?

Da. Značilne so simetrične črte v vseh smereh, zvezdice. Tipične belokranjske pisanice nimajo na primer rožic.

Še vedno tkete laneno platno, čeprav je zelo zamudno. Zakaj?

To ne delam zaradi zaslužka, ampak preprosto zato, ker to počnem rada, ker sem tega vajena. Ročno tkanje platna je namreč že popolnoma zamrlo, mlajši ljudje preprosto nimajo več časa. Meni pa se zdi popolnoma samoumevno, da spomladi posejem lan, potem pa steče ves proces, ki se konča s platnom. V mojih očeh je industrijsko izdelano platno nekaj popolnoma drugega kot pravo domače platno. Iz njega še vedno izdelujemo narodne noše.

Zanimivo je, da vi tudi predete sami, kar je res izjemno redko?

Drži. Tega praktično ne dela nihče več. Meni pa je všeč.

Ali bi nam radi še kaj povedal, pa vas po tem nismo vprašali?

Mogoče bi povedala to, da se izdelovanje vezenin na platno pri nas imenuje tkaničenje. Na Gorenjskem imate vezenje s križci, belokranjska vezenina je v rdeči ali modri barvi.

Tjaša Petek 6.a & Gašper Drobnič 6.c

Vprašanja za mlade etnologe

Kako se izdelujejo belokranjske pisanice?

Potrebujemo izpihano jajce. V pisač damo čebelji vosek in ga segrevamo nad ognjem. S stopljenim voskom rišemo različne vzorce. V skledo damo vročo vodo in rdeč papir. Jajce damo v barvo. Ko je obarvano rdeče, narišemo vzorce z voskom še po rdeči podlagi. Nato obarvamo jajce v drugi skledi še s črno barvo. Posušeno jajce obrišemo s papirjem. Na črni podlagi se pokažejo beli in rdeči vzorci. Rdečo volno napeljemo skozi odprtinici in zavežemo pentljo.

Katja Vivona 6.c

Z mikrofoni smo se sprehodili med učenci, ki so pridno delali pisanice in jih malo povprašali.

Kako se počutiš pri izdelavi pisanic?

~ Dobro, odlično, zato ker je lepo. Jaka 6.c

~ Bomba! Počutim se pisaniško. Siniša 6.a

~ Roke me malo bolijo. Zelo zanimivo. Domen 6.a

~ Tako kot Ačimović po tekmi. Tomo 6.c

~ Goot, dober, zelo zanimivo. Luka 6.c

~ Odličen, ker je fino, pa še zafrkavamo se zraven. Vanja 6.a

Ali si to že kdaj delal/delala?

~ Ja, velikokrat. Sebastjan G. 6.c

~ Ne vem, ne bi se spomnil. Sašo 6.c

~ Ja, pred nekaj leti, ko sem bila na istem taboru. Tabornica Miška

~ Ne, nisem imela časa. Tabornica Judy

~ Ja, ko to delam, se dobro počutim. Alberto 6.c

Opiši vzorček, ki ga delaš.

~ Rožico, vijugaste črte, kroge. Linda 6.a

~ Človeka, ki kadi. Sebastjan R. 6.c

~ Napisala sem Judy. Tabornica Judy

Kako in kje boš uporabil znanje izdelovanja pisanic?

~ Pisanice bom imela za spomin Mirjana 6.c

~ Mogoče doma, ko bom delala svoje pisanice. Eva 6.a

~ Kadar bom prišla v Belo krajino, ker je tam pomembno

izdelovanje pisanic. Tjaša P. 6.a

~ V šoli. Zato, ker zagotovo kaj takega rabiš. Jaka 6.c

~ Doma, da se bom malo važila. Aleksandra 6.a

Spraševala: Tjaša Klander, 6.a

Četrtek 5.9.2002 ~ 4.dan

Pa smo pri koncu našega bivanja v Marindolu. Po jutranjem pospravljanju, čiščenjem in pakiranju, smo izvedli orientacijski pohod. Začeli smo pri orehu pred domom in nadaljevali v gozdu. Po označeni poti smo se spustili do reke Kolpe in nadaljevali pot ob njej. Na drevesih so bili pritrjeni razni znaki, ki so nam povedali, kako nadaljevati pot, in po katerih smo se orientirali. Nekateri znaki so nam pokazali smer proti ovojnicam, v katerih so bila skrita vprašanja. Treba je bilo izmeriti temperaturo Kolpe, napisati latinsko ime breze in podobno. Na cilju sta nas pričakala tabornik Nejc ter gospod psiholog. Tam smo dopolnili odgovore, nato pa smo se odpeljali v dom tabornikov.

Gašper Okršlar 6.a & Katja Vivona 6.c

Ko smo se vračali proti domu, smo si blizu Črnomlja ogledali enega najprivlačnejših arheoloških spomenikov na Slovenskem – svetišče Mitrovega templja. V vrtači, obdani s kostanjevim gozdičem, je v naravno steno vklesana podoba boga Mitre z napisi.

Vprašanja za mlade zgodovinarje

1. Kdo je pri nas širil kult boga Mitre? Ali imamo pri nas še kje taka svetišča?

Razširjali so ga potujoči trgovci, vojaki in uradniki. Taka svetišča oz. mitreji so bili še v Modriči na Pohorju, v Zgornjih Pohancah pri Krškem in v Mitrovi jami blizu Škofij.

2. Kdaj je nastalo svetišče boga Mitre v Rožancu?

Svetišče boga je nastalo verjetno v času, ko se je ta vera najbolj širila; to je bilo v drugi polovici drugega stoletja.

3. Zakaj so svetišče postavili na kraških tleh v vrtači?

Svetišče boga Mitre je postavljeno v nekdanjem opuščenem rimskem kamnolomu.

4. Koga predstavlja bog Mitra? Od kod izvira Mitrov kult? Kdo ga je duhovno in miselno zaznamoval?

Po legendi je Mitri krokar prinesel stvarnikov nasvet, naj mu za odrešitev vsega življenja na zemlji daruje belega bika. Mitra, klečeč na bikovem hrbtu, ubija mogočno žival, iz katere se je po zemlji razlila kri, iz nje pa je nastalo rastlinstvo, iz rastlinskega semena pa živalstvo.

Mitrov kult izvira iz poganskih časov. To je bilo skrivnostno verovanje, o katerem pripadniki vere niso smeli ne govoriti ne pisati, tudi sestajali so se na skrivaj. Obredov so se udeleževali le moški.

5. Kaj prikazuje simbolika figur, vklesanih v skalno steno?

Še vedno lahko v svetišču vidimo okamenelega boga Mitro, ki ubija bika, ter simbolične živali: psa, kačo, škorpijona in krokarja.

6. Katere religije so vplivale na nastanek kulta boga Mitre?

Prepletal se je s krščanstvom in z drugimi verstvi, mitraizem pa je stara ilirsko-poganska vera.

ZADNJI TRENUTKI

Ob koncu našega bivanja v Marindolu nas je premagala radovednost in zastavili smo eno vprašanje vsem tistim, ki so skrbeli za nas.

Kakšno je vaše mnenje o naši skupini, ki je tukaj preživela štiri dni?

~ Menim, da smo preživeli zelo prijetne, poučne in zanimive dni. Bili ste ubogljiva in simpatična skupina. Še posebno pa sem vesela zato, ker smo tudi zaradi naklonjenosti vremena in vseh ljudi, ki smo za vas skrbeli, v celoti izpeljali zastavljeni program.

Vika Šuštar, razredničarka 6.c

~ Nad vsem, kar smo preživeli skupaj, sem zelo navdušena. Bili ste zelo prijetni in ubogljivi, ko pa je bil čas, pa tudi zabavni in simpatično igrivi. Škoda, ker čas tako hitro mine. Res mi je bilo lepo z vami.

Lea Žumer, razredničarka 6.a

~ FUL, KUL, MEGA.

Alfonz Potočnik, psiholog

~ Prejšnja leta so bile skupine dokaj razgrajaško razpoložene. Tokrat pa lahko rečem, da sem zelo presenečen. Skupina je delovala mirno in poslušno. Zato smo se lahko veliko naučili o taborništvu in o življenju v naravi. Moram pa seveda pohvaliti tudi kolektiv šolskih učiteljic, s katerimi smo uspešno izpeljali šolo v naravi.

Nejc, tabornik

~ Za spremembo od drugih šol se mi zdi, da sta sedanja razreda dokaj pridna in poslušna. Vse, kar lahko rečem, je to, da se vidimo drugo leto!!

Judy, tabornica

~ Enkratno. Ker ste pridni in obvladujete čistočo.

Ančka, kuharica

~ Krasno. Ker ste zelo pridni, olikani in vljudni.

Draga, kuharica

~ Ja, mhm dobro, ker ste bili pridni.

Ivan, oskrbnik doma

ZABAVNI UTRINKI

MARINDOLSKI NAGAJIVCI

Jan T. je živ kot srebro. Prvo noč je vpil in se drl do pozne ure, zjutraj je bil bolj zgoden od najbolj zgodnjega petelina. Ko gremo v vrsti po eden in eden, drug za drugim v ravni vrsti, skače iz vrste in rogovili, da ga morajo vsi trije naši učitelji ga. Šuštar, ga. Žumer in g. Potočnik imeti vseskozi na očeh. Za nameček je vrgel Suzani v glavo nekakšne oprijemajoče gumbke (rastlino), ki se tako zapletejo v lase, da jih zlepa ne dobiš ven. Ubogo Suzano smo morali skoraj obriti, preden smo ji uspeli odstraniti gumbke iz dolgih las.

Tedaj je gospe Šuštar prekipelo: »Popoldan ne greš na raft!«. Janu se je svet sesedel.

Toda stvar ni bila tako vroča. Ni šel s prvo skupino, v kateri so bili sami fantje, ampak z drugo skupino, kjer so bile same punce. Vmes pa je dve uri premišljeval in žaloval.

Ampak nekaj ni bilo v redu. Imeli smo občutek, da je med puncami še bolj užival.

Imamo pa še enega Jana. Jan K. se rad veliko heca in pogovarja. Včasih pa postane malce neroden. Tako mu je na primer prvi dan pobegnila hrenovka iz krožnika. Pristala je na tleh in se zakopala v pesek. To je bila res svojevrstna začimba. Zvečer pa skupaj z nekaterimi fanti klepeta tako glasno, da celo komarji nosijo na ušesih slušalke. Ko končno zaspi, si vsi oddahnemo. To pa nič ne pomaga, saj se klepet nadaljuje navsezgodaj zjutraj. In tako cel dan govori, govori, govori …

Z učenci 6.c razreda je šel na tabor tudi Alberto. Alberto ni običajen učenec. Prišel je iz Avstralije in ne zna slovensko. V 6.c razredu bo ostal pol leta. Učenci v pogovoru z njim uporabljajo malo angleščine in veliko roke. On v pogovoru z ostalimi uporablja preveč angleščine, malo roke, veliko pa uporablja glinasto piščalko, na katero začne piskati ob 5.30 zjutraj in konča ob 10.30 zvečer. No, malo se hecamo. Ampak, kadar Alberto ne more nečesa nekomu dopovedati, vzame piščalko … in lepo piska … piska … piska …

Ja, smešen fant, tale Alberto. Uredniški odbor

MARINDOLSKI ZABAVNI UTRINKI

Bogati utrinki z živalmi

V Marindolu je pač tako, da nas vsak večer, ko se stemni, napadejo komarji. Vendar to niso trije, ali pet, ali deset, ne, to je prava zračna invazija. Pripodijo se nate in začnejo svoja vampirska opravila. Zlezejo vsepovsod: pod hlače, pod majico, v lase, za vrat. Ko jim preprečiš in zapreš vse dostope, te pikajo čez obleko. Ne pomagajo nobeni pipsi, pa offi, pa avtani, ta leteča nadloga je odporna na vse. Drugi dan se praskamo, božamo in gladimo po oteklinah, ki nam jih naredijo ti leteči vampirji.

Sestavili:

Izsesani člani UO

Zanimivosti z živalmi se nadaljujejo tudi po sobah. Tanja Šmid je drugi dan zvečer zagledala na steni neko žival in se ji počasi približala. Ko je bila že čisto pri steni, je izbuljila oči in zakričala: «Na pomoč, kobilica!« Aleksandra Smogavc se je tako ustrašila, da je v spalni vreči skočila iz ene postelje na drugo. Jelena Djakovič je vzela kobilico in jo mirno vrgla skozi okno. Vesno Boškan je dogajanje tako prestrašilo, da je celo noč stražila, da ne bi prišla na obisk še kakšna kobilica.

Drugi dan zvečer po belokranjskih plesih je v domu zavladala panika. Od neveseodkod se je prikazal velikanski sršen in gospod psiholog je razglasil vojno z njim. Vzel je svoje biološko orožje: pips. Po pol ure napornega in utrujajočega bojevanja je nekdo moral odnehati. Vprašanje je bilo: kdo? Gospod PSIHOLOG ali gospod SRŠEN. Ko so nas pustili v dom, smo na tleh zagledali strašen prizor. V kotu veže je ležal kot pašteta zmečkan sršen. Vsi smo se udeležili pogreba, ki je bil do najbližjega smetnjaka.

Darja Pangrić & Mirjana Krčmar 6.c

Utrinki od tu in tam

Hit marindolskih taborniških iger je igrica rin-čin-čin. V krogu prepevamo pesmico: »Rin-čin-čin, o ran-čan-čan, o da bi se kušnla … » Fant si izbere dekle, ki mu je všeč, in z malo sreče se poljubita. Ta igra nam je všeč, saj lahko izveš za skrite simpatije. Tako so nastali slavni pari:

Prihod tabornika Nejca je prinesel precej živahnega sonca v tabor. Najbolj so bila zadovoljna naša dekleta. Takoj so letela pred ogledala. Ko smo bili zvečer okoli tabornega ognja, smo se šli igrico Lorencija, ki jo nimamo preveč radi, saj moraš narediti preko sto počepov, preden se pesem konča. Toda, ker je tokrat predlagal igro tabornik Nejc, so dekleta takoj skočila pokonci in tako vneto delala počepe, da so naslednji dan komaj hodila. Fantje smo mirno obsedeli na klopeh. Vse samo zaradi Nejca!!!

Nekoliko užaljeni fantje OU

MARINDOLSKI VRAŽIČEK

V Marindol je prišel tudi en nepovabljen gost. Nihče ga ni klical, nihče ga ni povabil. K nam se je prikradel čisto po prstih, ime pa mu je Marindolski vražiček. Prišel je v vsakega izmed nas in povzročil hude težave. Hotel je biti v središču pozornosti in je zato izdelal hude načrte za nas, naše učitelje in vse ostale, ki so tukaj. Ali mu bo uspelo?

Dnevnik Marindolskega vražička

Na tale Marindol sem komaj čakal. Počitnic sem se že malo naveličal, starši so se naveličali mene, rabil sem sveže ljudi, da jim malo ponagajam. Zato sem sklenil, da:

~ v Marindolu ponoči ne bom spal;

~ da bom igral čim več časa nogomet;

~ da bom zjutraj spal tja do enajstih, kar je razumljivo, saj bom prebedel

noč;

~ naloge in zadolžitve bom podtaknil drugim, ker se z njimi ne mislim

ukvarjati;

~ čistil in pometal tudi ne bom, ker so zato snažilke;

~ pri tistem neumnem časopisu ne bom sodeloval, ker je brez veze;

~ tudi matematičnih nalog ne bom naredil, pa čeprav je z nami ga.

Žumrova, ona pa uči matematiko, in vem, da bo to zahtevala;

~ bom se pa dobro zabaval, fino jedel, igral nogomet in dovolil

tabornicama, da me zabavata.

Komaj čakam na Marindol, res!

1. dan

Pošteno sem razočaran. V Krajinskem parku se nisem mogel izogniti nalogam. Ga. Šuštar mi jih je kar porinila v roko in sem moral reševati. A če bi ostalo le pri tem! V informacijskem centru me je ga. Žumer povsem utišala in sem moral poslušati ves tisti bla bla bla o domači obrti, pa bla bla bla o črni kuhinju, pa o piščalkah …

Črni dan se je nadaljeval v še bolj črno noč. Ne bi nikoli verjel. Od 22. uri sem bil čisto prestrašen v postelji, saj so vsi trije učitelji in tabornici zagrozili, da bom šel domov, če bom razgrajal. In sem bil raje tiho. Celo noč. Do jutra. Ne morem vendar že prvi dan domov, lepo prosim. Bom imel pa jutri svoj dan in svojo noč. Le počakajte!

2. dan

Pogreb, pogreb. Ko sem se zjutraj odločil, da bom še malo počival, sem moral vstati, pa zbor, pa groza – čiščenje kopalnice, po zajtrku pa PEŠ do Adlešičev. PEŠ, eden po eden, še nikoli nisem tako hodil. Potem pa spet reševanje nalog, poslušanje, bla bla bla , pa spet PEŠ.

Popoldanskega raftanja sem se zelo veselil. Saj je bilo kar v redu, ampak nisem smel:

~ zlesti iz čolna in se vleči za njim:

~ vreči dve ali tri punce iz čolna, ker so mi šle na živce;

~ sedeti pri punci, ki mi je všeč, in ji malo ponagajati;

~ suniti sošolca pod rebra, ker mi je pred dvema mesecema pokazal jezik,

pa ni bil bolan.

Skoraj vse mi je bilo prepovedano. Zvečer so prišli nekakšni belokranjski plesalci in sem moral plesati in peti in poskakovati, da sem zvečer ob pol enajstih od utrujenosti takoj zaspal. Res so me izmučili, res!

3.dan

Sploh ne bom več dosti izgubljal besed. Vsi moji lepi načrti so se razsuli. Tukaj ne morem delati ničesar po svoji volji, ampak delaš vse po volji učiteljev, tabornic, kuharic, upravnika in po volji nekega neumnega papirja, na katerem piše Program naravoslovnega tabora v Marindolu. Kako naj sam proti taki množici! Kaj sem počel tretji dan? Čistil, pospravljal, barval trapasta jajca, se orientiral v naravi, kuril ogenj … Skratka, sami hudi napori. Zvečer sem padel v posteljo kot ubit. Da bi prebedel noč? Saj nisem neumen!

4.dan

Komaj čakam, da grem domov. Vsega imam vrh glave. Sovražim pakiranje, pa jutranjo telovadbo, pa zbor pod drogom, pa Prijatli obrodile … pa tiste bugi-vugi finte. Spoznal pa sem tudi svojo življenjsko osovraženo žensko. Ime ji je Lorencija. Zaradi nje mi od napora razbija srce, bolijo me noge, kolena in podplati, zadihajo se mi pljuča, v glavi pa imam eno samo in edino stvar: v miru ležati v svoji postelji in gledati TV.

Komaj čakam, da pridem domov, res. Doma je lepo: vsi ti strežejo, vse pospravijo za tabo, prinesejo ti hrano na mizo, gledaš TV … lepo, vam povem!

Marindolski vražiček

ANKETE

Katera stvar ali dogodek ti je bil danes najljubši?

~ Veš kva mi je bilo najljubše eeee? Da smo se naselili v šotore.

Blaž Pintar 6.c

~ Konji. Drek. Anže Tič 6.c

~ Ko smo se šli rin-čin-čin. Monika Kern 6.a

~ Ko smo pekli tvist. Gašper Drobnič 6.c

~ Poj…. Taborni ogenj. Anže Ambrožič 6.c

Koga ali kaj bi vzel na tabor, če bi lahko?

~ Vzel bi s sabo radio stolp in bi nabijal bosansko muzko. Adijo.Jan T. 6.c

~ TV, TV pa TV … Siniša K. 6.a

~ Vzel bi svojo pi… Duško B. 6.a

~ Prjatle, pa da ne bi bilo šic. Aleksandra S. 6.c

~ Svojega psa. Katja V. 6.c

~ Ne vem kaj. Čaki … 12 … neee … 100 jurjev. Tanja Š. 6.c

~ Ja punco, a ne. Blaž P. 6.c

Koga najbolj pogrešaš na taboru?

~ Bom pol odgovorila. Jelena D. 6.c

~ Razmišljam… čaki … palačinke z marmelado. Žiga K. 6.c

~ Enbenga ne pogrešam. Aja, matko. Sebastjan R. 6.c

Ali si bil danes prvič na raftu?

~ Ne, bil sem že na Soči. Blaž P. 6.c

~ Brez besed. Žiga K. 6.c

~ Ja, prvič. Tina S. 6.a

~ Yes. Alberto iz Avstralije 6.c

Kako si se počutil na raftanju?

~ Odlično! Gašper Okršlar 6.a

~ Še kar v redu. Katja Vivona 6.c

PESMICA ZA KONEC

Vsi veseli smo in zdravi,

ker v Marindolu smo se zbrali.

Ob ognju smo stali

in se s tvistom basali.

Na raft smo odšli

in vse punce mokre so bile do kosti.

Zdaj poslavljamo se mi,

ker bomo domov odšli.

Skupinsko delo:

Denis S. 6.a, Mirjana K. 6.c in tabornica Judy