Solsko glasilo KRIK - 4/96

U V O D

Pozdravljeni, krikovci in krikovke!

Pred vami je nova številka Krika, letošnja zadnja. Juhuhu, to pa diši po koncu šolskega leta, boste rekli. Res je! Vendar upamo, da boste vseeno našli, kljub "piflanju" pred zadnjo konferenco, dovolj èasa, da boste prebrali vse od prve pa do zadnje èrke. Splaèa se! Spet boste lahko brali cel kup zanimivosti, ki pa bodo v tej številki obarvane kulinarièno: intervju z uèiteljico gospodinjstva, cel kup receptov, ki jih boste lahko preizkusili med poèitnicami, test in anketa o zdravi prehrani, spoznali boste trgovino Jerebiko….pa še vse ostalo.

Pa na nagrado ne smemo pozabiti, ki smo jo SPET dobili, komisija pa je izbrala naš èasopis iz kopice 66 osnovnošolskih glasil. Komisija za ocenjevanje šolskih glasil v okviru celjske prireditve "Vse za otroka" je zapisala:

"Krik je že nekaj let prototip kakovostnega slovenskega osnovnošolskega obèasnika, pregledno urejenega, a obenem razigranega informatorja o dejavnostih in zanimanjih mladih."

In èe še ne veste, se nam je letos pridružil še Krikec, ki so ga izdali uèenci razredne stopnje.

Z naslovnice pa vas gledata Krikec in Èenèa, ki ju je narisal g. Abaza. To sta bili naši maskoti, ko smo predstavljali naš èasopis na sejmu v Celju.

Tako, zdaj pa se hitro lotite branja, mnenje, ali ima komisija za ocenjevanje glasil, prav, pa prepušèamo vam.

Pa lepo se imejte na POÈITNICAH!

UREDNIŠTVO KRIKA

- KRIKOVE NOVICE

- KRIKOV INTERVJU

- S KRIKOM NA POT

- KRIKÈEVE DOGODIVŠÈINE

- LJUBEZENSKA ZGODBA

- LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC

- KRIKEC V KINU

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXI, šolsko leto 1995/96, številka 4

Po mnenju ministrstva za šolstvo in šport št. 415-138/9 z dne 6. 12. 1993 se šteje glasilo Krik med proizvode, za katere se plaèuje 5% davek od prometa proizvodov.

Uredniški odbor: Anja Knific, Špela Prislan, Nina Valant, Nina Èadež, 8.è; Breda Šprajcar, 8.e; Vid Arnejšek, Tomaž Tomšiè, Maja Krasiè, Sabina Sujkoviè, Zorica Dragojeviè, Jure Sakelšek, Alex Polajnar, 7.a; Veronika Šolar, Sanja Mediè, 7.b; Jaka Èrnivec, Mišo Duplanèiè, Gregor Pogaènik, Matic Konc, Domen Ruèigaj, Eva Valant, Barbara Tomc, Špela Voršiè, Marina Vladiè, 6.d; Neža Nagliè, Tjaša Obrulek, Maja Knific, Štefan Tomc, 5.d; Mentorici: Božena Bogataj in Nada Pajntar; Priprava za tisk: Studio Grafit Naklo; Tisk: Panprint Tržiè.

Naslovnica: Krikec in Èenèa, narisal Bojan Abaza

KRIKOVE NOVICE

CELJE, 17. 5. 1996

Ja, spet smo bili najboljši. In spet smo dobili nagrado. Tokrat smo šli ponjo v Celje. Med potjo smo se skoraj scvrli od vroèine, a je vse odtehtal lep sprejem, ogled razstave glasil, "slavnostni govori"… Seveda smo bili med slavnimi govorniki tudi mi: predstavili smo naši glasili, Krik in Krikca, in delo v novinarskem krožku.

Seveda na koncu ni šlo brez pogostitve, pa tudi na paket z nagrado nismo pozabili. Kaj je bilo v paketu, pa ugibajte sami.

Ekskluzivno iz Celja

Anketa ob dnevu šole

Staršem, ki so obiskali našo šolo 13.aprila, ko smo organizirali dan odprtih vrat, smo zastavili nekaj vprašanj. Spraševali smo jih, kakšen se jim zdi dan šole, kaj jim je najbolj všeè, kaj bi izboljšali in èe se sploh strinjajo s takim predstavljanjem šole.

Veèini je bila osebna izkaznica naše šole (zelo) všeè. Prvo mesto je na predmetni stopnji odnesla biologija, sledil ji je prikaz raèunalništva, potem pa so enakomerno zastopane ostale dejavnosti. Nekateri starši si želijo, da bi se s svojimi izdelki ali drugo ustvarjalnostjo predstavili tudi sami. Ideja za drugo leto torej!

Mišo Duplanèiè, 6.d

V soboto, 13. aprila, smo imeli dan šole. Uèitelji in uèenci smo predstavili svoje delo, v telovadnici pa so potekale športne igre...

Staršev ni bilo ravno veliko. Nekatere izmed njih smo povprašali...

KRIK: Zakaj ste prišli na dan šole?

STARŠI: Zanima me, kaj je razstavljeno.

Zato, ker je dan šole - dan odprtih vrat.

Da bi si ogledala razstavo.

Da vidim, kaj ustvarjate.

KRIK: Kakšna se vam zdi naša šola?

STARŠI: Dobra, malo temaèna.

Anketirale: Zori, Sabina, Maja, 7.a in Sanja, 7.b

RDEÈE KAPICE PA ŽE NE

Kar lepo po vrsti.

Zamisel: odlièna.

Konèni razplet: ne bi mogel biti boljši.

Igranje: duhovito, še kar napeto, z nekaj perfektnimi efekti.

Kulise: dobre, praktièno uporabljene.

Glasba: na ravni amaterjev.

Trajanje: prekratka.

Veèinsko mnenje: dobra igra.

Tomaž Tomšiè, 7.a

Igrica je zelo dobra, tudi ideja, ki je nekaj novega, ne pa stara in oguljena. Dobro je bilo tudi besedilo. Edina hiba, ki je sicer majhna, je kratkost predstave. A že s tem je bilo dovolj dela. Pohvala ekipi šolskega gledališèa.

Vid Arnejšek, 7.a

Igra mi ni bila preveè všeè. Mislim, da ni primerna za uèence, stare kot sem jaz. Bila je bolj otroèja. Samo obleke, ki so jih nosili igralci, so mi bile všeè. Tudi scena je bila v redu, glasba tudi.

Prejšnje igre so mi bile bolj všeè.

Zorica Dragojeviè, 7.a

Igra je bila prekratka. Igralci in kostumi so bili zanimivi, vendar mi ni bila tako všeè kot prejšnje.

Maja Krasiè, 7.a

DISCO IN ŠOLSKI PLESI

V letošnjem šolskem letu so bili kar štirje plesi, in to po zaslugi ga. Žumrove, ki se je (kakor pravijo) najbolj potegovala za te plese.

Prvi ples je bil pri Gorjancu. B-izmena je šla pol ure prej, zato so A-izmeni obljubili, da bo ostala pol ure dlje. Plesišèe je bilo majhno, zato smo se vsi gnetli in marsikdo je konèal pod drugim ves obtolèen in pohojen. Na sreèo ni bilo nobenih žrtev. Ker nekateri niso plesali, so se nagnetli ob plesišèu in gledali plešoèe. No, to je bilo nemogoèe, saj se zaradi ugasnjenih luèi ni niè videlo. Bilo je noro. Vsi smo se zabavali. Proti koncu je DJ dajal bolj poèasne komade. Nekaj že prej priprevljenih parèkov je plesalo, veèina pa je samo gledala. Zato, ker med fanti ni bilo nobenega GENTELMANA, so punce ostale brez partnerjev.

Napoèil je èas, da B-izmena odide. Nekateri so vstali in odšli po bunde, nekateri pa so kar ostali in sedeli, kakor da bi bili prikovani na stole. Po mnoge uèence so prišli starši, zato je bilo v avtobusih dosti prostora in je morala tudi A-izmena pobrati svoja utrujena trupla in žalostno oditi na avtobus. Tako so uèitelji pretrgali obljubo, da bo A-izmena imela ples pol ure dlje. Nekateri so skoraj popenili zaradi tega, drugim pa je bilo vseeno, saj bi se ples tako ali tako enkrat konèal.

Ostali plesi so bili v Skali v Preddvoru. Takrat ni bil nobene razlike med izmenami. Vsi smo šli ob isti uri. V Skali je veèje plesišèe in tudi svetlejše. Na zaèetku prvega plesa ni bilo enega samega telesa na plesišèu. Na drugem plesu pa so že èez nekaj trenutkov na sceno prikorakali deèki in plesali BOOGIE WOOGIE ali nekaj podobnega. Ob tem pa so se slišali tudi kriki oboževalk. Po koncu plesa, ki naj bi se tako imenoval, so dobili izredno glasen BUUUUUUUUU aplavz in se "èastno" umaknili s scene ter prepustili plesišèe amaterjem.

Nekateri, ki so hoteli pritegniti pozornost nase, so odšli razbijat na oder, kjer ni bilo nikogar. Èez nekaj minut pa je bil poln. Zaradi pospešenega izdihavanja so se na tleh in po stenah plesišèa nabrale vodne kapljice, zato so morali plesalci, še posebej tisti na odru, paziti, da niso pristali na nosu. Na èetrtem plesu pa so se fantje raje "èastno" umaknili in prepustili plesišèe parèkom. S koncem se nekateri niso in niso sprijaznili, zato so si eno še zapeli.

Toliko o letošnjih plesih. Fantom pa priporoèam, naj bodo VEÈJI GENTELMANI drugo leto, kot pa so bili fantje tega leta.

Viri: zgroženo dekle nad neobzirnostjo pripadnikov moènejšega (???) spola.

Ko uèenci 7. in 8. razredov zaslišimo besedo PLES, seveda ne razmišljamo o nièemer drugem veè, kot edinole, kdaj bo prišel tisti tako zaželeni èetrtek, ko se bomo odpravili na žurko. Da bi kdo še mislil na zgodovino? Dajte no, lepo vas prosim!

Pa so ljudje že od nekdaj radi plesali! (In to - nekdaj - je seveda zgodovina!) Plesali so ob rojstvih in ob smrti, ob verskih obredih in zabavah. Ples se je seveda spreminjal,ampak izginil ni nikoli, èaprav so ga vèasih pošteno preganjali.

Ljudje dandanes plešejo veèinoma za zabavo. Nekateri se razmigajo v diskotekah, drugi obiskujejo plesne teèaje ali kar plesne šole. Naša šolska skupnost je letos za nas "tavelke" organizirala tri plese, vse v diskoteki Skala v Preddvoru. Bilo nam je všeè, ker je plesišèe dovolj veliko za vse. Vrteli so veèinoma techno, saj se na to zvrst glasbe danes najveè pleše. Nam mladim je všeè enakomerni takt z bobni, starejši ljudje (npr. naši starši in uèitelji) pa pravijo, da je to tako, kot bi jim nekdo s kladivom tolkel po glavi.

Ples je trajal od pol sedmih do desetih. Malo smo bili sicer utrujeni, a še zmeraj ne toliko, da ne bi mogli potegniti do polnoèi. Toda kruta realnost je bila neizprosna: naslednji dan je bil petek, ki žal še ni vkljuèen v prosti vikend, zato smo morali biti do desetih doma. Kljub temu je bilo super!

Špela Prislan, 8. è

S SKAVTI V POSTOJNO NA OBISK PAPEŽA

In tako je bilo, lepega popoldneva, ko sem izvedel, da se višje ljudstvo pripravlja na povabitev papeža. Pri svojih voditeljih sem zvedel, da ga gremo obiskat tudi mi, skavti. Potem nekaj èasa ni bilo niè pretresljivega, ko so se zaèeli bližati zadnji tedni pred prihodom. Naša prva naloga je bila, da naredimo baklo. Med najlepšimi bo izbrana ena, ki jo bo prižgal sam papež. Bile so seveda še druge stvari, ki pa smo jih pozabili, vse do zadnjih ur...

Bil je èetrtek, 16. maja. Drugi dan smo pisali konto, jaz pa še nisem niè pripravil. Na hitro sem zmetal na kup nekaj opreme in vse skupaj prestavil na naslednji dan.

Tako, pa sem prišel domov in èaka me še kup dela, da si do pol treh uredim opremo. Na sreèo mi še kar uspe in brez veèje zamude pridem na železniško postajo. Tam je že zbrano vse kranjsko skavtsko ljudstvo. Ko vlak pripelje, se natovorimo nanj in še kar uživamo do Ljubljane, tam pa ...

KAJ, kriza, jaz bom kar na tem vlaku ostal, so bile prve besede ob pogledu skozi okno. Na peronu so na gosto stali skavti iz vseh krajev Slovenije. Skoraj smo se zadušili do prihoda vlaka, potem pa se zagnali vanj in ga zapolnili do zadnjega kotièka in se zaèeli po malem spoznavati.

Tako živinsko natovorjeni pridemo v Postojno, pravzaprav kake tri postaje naprej od Postojne, kjer se skipamo dol z vlaka. Tu smo sedaj zbrani vsi skavti iz vseh slovenskih krajev, kjer obstajamo. Nahrbtnike pustimo v nekem skladišèu in se odpravimo do veliiiiikegaaaa travnika, kjer se nekako z velikimi težavami spravimo v kvadrat. Po zaèetnih formalnostih se zaène velika igra, kjer vsak vod dobi svojo nalogo, svoj cilj. Moj vod (sem namreè vodnik) je imel nalogo, da pride do nekega hriba in tam pobere baklo za veèerno baklado. To je bila èisto druga bakla, ki s prvo za papeža ni imela nikake zveze. Ko se tako prebijemo tja in nazaj, sledi veliki kres z baklado (saj je bila že noè), po njej pa se je ljudstvo zaèelo poèasi v intervalih premikati do skladišèa, kjer smo pustili nahrbtnike, in od tam naprej v Postojno, peš, seveda. Tja smo prispeli nekoliko po tem, ko je odbila ura dve po polnoèi. Zasedli smo šolski center, kjer je vsak kraj dobil svoj razred. Tu smo popadali v spalke in ubiti spali do osmih, devetih zjutraj, ko smo po telovadbi in jutranjih igrah spakirali kramo in se zbrali na dvorišèu šole.

Po nekaj navodilih smo v vrsti odšli na letališèe - kraj prireditve. Tja smo seveda šli brez nahrbtnikov. Ko smo odšli mimo bodyguardov, smo se spakirali v svojem sektorju (mi smo imeli C3) in kako uro malo životarili, potem pa sem s svojim frendom šel malo pogledat po prostoru. Koliko je bilo ljudi in goril, tega si ne morete predstavljati. Tudi midva sva si težko, ko sva prišla do vhoda, kjer nama je najin prijazni voditelj svetoval, da si lahko poišèeva delo in zaèneva opremljati pakete, ki jih je dobil vsak prišlek, z zastavicami in knjižicami z naroèilnico video kasete. Po kakih dveh uricah je zaèasno zmanjkalo zastavic in to sva izkoristila za svoj umik s fronte ter se odpravila nazaj v naš mali taborèek. Tam smo životarili še nekaj uric in malo malicali, malo smo se pogovarjali, malo poslušali program, ki je že od jutra hotel biti za prepreèevanje dolgoèasja, malo pa ne vem, kaj smo delali. Vem samo to, da je konèno prišel tisti sveèani trenutek, trenutek, na katerega smo se pripravljali celo leto, zaradi katerega smo bili sploh tam in ki se bo verjetno zgodil samo enkrat v našem življenju - sedaj. Pripeljal se je papež v svojem papamobilu, okoli njega pa cel kup goril.

Skozi vriskajoèo množico se je prebil do svojega prostora na odru in se usedel v svoj veliki zlati stol. In prièela se je najlepša maša mojega življenja. Ob veè kot 4 000-glavem uradnem pevskem zboru na tribuni smo peli še vsi skavti in tri èetrtine ljudstva okoli nas. Papež je veèino svojega govora povedal v slovenšèini, kar nas je še bolj poèastilo. Ob tej maši je sodelovalo veliko slovenskih glasbenikov, vse do Èukov in mislim da Darje Švajger, a nisem preprièan, saj se ne zanimam prav veliko za slovenske pevke. Vem samo, da je pela ena full znana. Vmes so bili tudi koreografski vložki, ki so jih pred papežem izpeljali mladi igralci. Papež je tudi prižgal najlepšo skavtsko baklo (sem pozabil, kateri kraj jo je naredil) in trije skavti so si prižgali svoje in jih ponesli še ostalim. Zazvonili so tudi zvonovi iz papeževega rodnega Krakowa in med tem je nekaj mladega ljudstva papeža ovilo z verigo iz samega cvetja.

Tako sta kot blisk minili dve uri in maša se je bližala koncu. Papež je zaèel pripovedovati svoj najslavnejši govor. Mimogrede sem pozabil omeniti (za vse tiste, ki ne veste), da je ta dan papež praznoval svoj rojstni dan. V svojem govoru se je zahvalil za vso pozornost, za vso ljubezen do njega, odgovoril je na nekaj zastavljenih vprašanj in rekel, naj tudi mi živimo tako kot on. Mi smo vriskali, tulili, ploskali na vsako minuto, potem pa je izrekel svoje najveèje, najlepše, najmoènejše in sploh najvse besede, ki jih še nobenemu tujemu narodu ni izrekel.

Rekel je: "PAPEŽ MA VAS RAD!!!"

In mi smo odgovorili tako burno kot še nikoli. Ko se je nekoliko umirilo, se je iz hrupa razvila pesem, ki ji je pomagal prav vsak: Happy birthsday. A papež je nanjo odgovoril prav navihano. Rekel je, èe smo morda Amerièani, ker je vedno mislil, da smo Slovenci. In odgovorili smo mu s še glasnejšo in lepšo slovensko Vse najboljše.

Kmalu po tistem je bilo vsega konec in papež se je odpeljal z enim od dveh helihopterjev, mi pa smo se odpravili skupaj z drugo množico domov v šolsko središèe in se razbežali na vse strani, veèina na železniško postajo.

Od tam smo v nemogoèih pogojih, ko nisi vedel, ali sediš ali stojiš, ali nahrbtnik nosi tebe ali ti nahrbtnik, prispeli do Ljubljane. Tam smo se spravili na vlak za Kranj, ki je bil prav tako ves zaseden, in se prebili do doma. Tja smo prišli toèno ob enih zjutraj. A kaj nam mar utrujenost, ki nas je pestila, kaj mar lakota in žeja in razbolele noge, za nami so bili nepozabni trenutki, trenutki, ki se verjetno ne bodo ponovili, trenutki, ki niso primerljivi z nièimer. In te trenutke smo uživali prav mi in še 300 000 drugih vernikov v živo v Ljubljani, Postojni in Mariboru, in še milijon in èez vernikov prek malih zaslonov in radijev. Ne morem vam opisati teh obèutkov, prelepi, preveliki in nadèloveški so, ampak, èe ste gledali kak prenos prek malega zaslona, potem veste, o èem sem razglabljal na tej strani.

Tomaž Tomšiè, 7.a

Nazaj na zacetek

KRIKOV INTERVJU

INTERVJU Z UÈITELJICO ANGLEŠÈINE MARJANO SITAR

1. ALI STE SI ŽELELI POSTATI UÈITELJICA ANGLEŠKEGA JEZIKA ŠE V OSNOVNI ŠOLI?

To, da bom uèiteljica, ko bom velika, sem se odloèila kmalu, ko sem zaèela hoditi v šolo in sosedovi otroci so marsikatero uro presedeli v moji šoli (bili so moje "žrtve"). Takrat seveda še nisem razmišljala o anglešèini.

2. KATERE TUJE JEZIKE POLEG ANGLEŠÈINE ŠE GOVORITE?

Nemšèino bolj razumem kot govorim, nekaj sem se uèila tudi italijanšèine.

3. NA KATERO ŠOLO STE HODILI?

Osnovno šolo sem obiskovala v Radovljici, srednjo pedagoško na kranjski gimnaziji, študirala sem geografijo na Filozofski fakulteti, diplomirala iz anglešèine, geografijo pa zakljuèujem.

4. ALI VAM ŠOLA VZAME VELIKO ÈASA?

Priprave na pouk, sestavljanje in popravljanje testov vzamejo kar nekaj èasa. Je pa to luštno delo.

5. KAKO SO VAS SPREJELI UÈENCI, KI JIH UÈITE?

To bi morali oni povedati, imam pa dober obèutek.

6. KAKŠEN NAJ BI BIL DOBER UÈITELJ?

Dober uèitelj naj bi znal motivirati uèence, spodbujati njihovo ustvarjalnost, bil naj bi dosleden in nepristranski. Poleg tega naj bi bil èlovek, ki se zna približati otrokom in jih poskuša razumeti, ko so v težavah in ko so dobre volje. In seveda, biti mora strokovnjak na svojem podroèju.

7. KAKO BI IZBOLJŠALI ODNOSE MED UÈENCI IN UÈITELJI?

Mene moti predvsem to, da premnogim uèencem mnogo veè pomenijo ocene kot pa to, kaj se bodo dejansko nauèili. In v stalnem boju za ocene ti uèenci v uèitelju verjetno vidijo nasprotnika. A èe bi pogledali kot na nekoga, ki jim lahko pove nekaj, èesar še ne vedo, razloži nekaj, èesar ne razumejo, potem bi v razredu zagotovo zavladalo bolj sprošèeno in ustvarjalno vzdušje in poznalo bi se na boljših ocenah. Tudi na medsebojno spoštovanje ne smemo pozabiti.

8. NA KAKŠEN NAÈIN OCJENJUJETE?

Ocjenjujem pokazano znanje, seveda pa upoštevam tudi prizadevnost in sodelovanje uèencev. Kriterij je enak za vse.

9. KAKO SE PRI NAS POÈUTITE?

10. ALI RADI DELATE Z MLADIMI, KOT SMO MI?

Da, mislim, da me v nasprotnem primeru ne bi bilo tu.

11. KATERE DEŽELE STE ŽE OBISKALI?

Ob koncu gimnazije smo šli na ekskurzijo po Jugoslaviji, sicer sem si pa ogledala še južno Francijo, Sicilijo in Liparske otoke, pa del Madžarske in Bavarske.

12. KATERO DEŽELE SI NAJBOLJ ŽELITE OBISKATI?

Ham...morda Aljasko.

13. ALI VERJAMETE V HOROSKOP IN V USODO? ZAKAJ?

Malo že. Nekateri ljudje so res tipièni predstavniki svojega znamenja. Preberem pa vsak horoskop, ki mi pride pod roke, a ga navadno že naslednji trenutek pozabim, èe ni ravno kaj zanimivega. Kar se usode tièe pa menim, da so nam nekatere stvari v življenju res usojene, v podrobnostih pa si usodo krojimo sami.

14. KAKŠNA GLASBA VAM JE VŠEÈ?

Glasba kot tehcno, disco in podobne zadeve mi razen redkih izjem nikakor ne gre v ušesa. Mnogo bolj pri srcu mi je rock glasba v vseh razlièicah in razliène starosti. Od razpoloženja je pa odvisno, ali je glasba, ki jo poslušam, umirjena ali bolj udarna. Najraje imam pesmi, ki imajo poleg dobre glasbe tudi dobro besedilo, ki nekaj pove.

15. KAKŠNE KNJIGE BERETE ?

V zadnjem èasu za knjige kar sploh ne najdem pravega èasa. Sicer berem precej razliène stvari, odvisno paè, kaj me v nekem trenutku posebej zanima. Od literatov pa mi je najbolj pri srcu ameriški pisatelj John Steinbeck.

16. ALI IMATE DRUŽINO?

Živim pri starših, imam brata, svoje družine pa še nimam.

17. KAJ NAÈRTUJETE V PRIHODNJE?

Dokonèati študij geografije. Sicer se pa z naèrtom za prihodnost ne obremenjujem.

18. KAJ SE VAM ZDI NAJVEÈJI PROBLEM NAŠE DOBE?

Dva taka problema vidim. Eden je vse veèja odtujenost od ljudi. Nagel tehnološki razvoj nam res v marsièem olajšuje življenje, hkrati pa je zelo poveèal tempo življenja, v katerem nam vse bolj primanjkuje èasa zase, za ljudi in za drobne stvari (ki bogatijo življenje). Drug problem pa je ekološki z vidika cele Zemlje.

19. WHAT IS YOUR MESSAGE TO YOUNG PEOPLE?

All you need is love, 'cause love can go trough stone walls.

ZORICA DRAGOJEVIÈ in MAJA KRASIÈ, 7.A

INTERVJU Z GOSPODIÈNO MEDIŽEVEC - UÈITELJICO GOSPODINJSTVA

V torek po pouku sva se s Špelo odpravili v uèilnico za gospodinjstvo. Tam naju je èakala gdè. Mediževec - naša nova uèiteljica gospodinjstva. Z njo sva napravili kratek intervju.

KRIK: Kako se poèutite na naši šoli in kakšne so vaše prve izkušnje z uèenci?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Na šoli mi je kar všeè. Moje prve izkušnje pa so bile na OŠ Petra Kavèièa v Škofji Loki, kjer sem pouèevala otroke 1. razreda v podaljšanem bivanju. Takrat sem spoznala, kako nežni in obèutljivi so otroci.

KRIK: Ali ste si tudi v mladosti želeli postati uèiteljica?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Niti sanjalo se mi ni.

KRIK: Kakšno se vam zdi delo uèitelja?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Delo se mi zdi pestro, zanimivo, nedolgoèasno, vendar psihièno naporno.

KRIK: Ali doma radi opravljate gospodinjska dela?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Moram jih. Poizkušam pa najti kaj dobrega tudi v kuhanju.

KRIK: S èim zapolnite vaš prosti èas?

GDÈ. MEDIŽEVEC: V prostem èasu plavam, plešem, berem knjige, kaj spletem, vèasih pa samo lenarim.

KRIK: Ali imate kakšno domaèo žival?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Moji starši imajo majhno kmetijo. To pomeni, da imamo vse živali, ki sem spadajo.

KRIK: Katero zvrst glasbe imate radi?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Rada imam vso glasbo, najraje plesno.

KRIK: Katera je vaša najljubša jed?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Kadar sem laèna, vsaka.

KRIK: Kaj se vam je iz vaše mladosti najbolj vtisnilo v spomin?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Imela sem zelo mirno mladost. Spomini na mojo babico in pogovore z njo so najbolj moèni.

KRIK: Radi kuhate? Kaj rajši: kosila ali poobedke?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Kuham rada, kadar sem dobre volje. Enako rada kuham kosila in poobedke.

KRIK: Kakšno je vaše mnenje o šolskih malicah, ki jih dobimo uèenci?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Upoštevati moramo število uèencev in njihove prehrambene navade, kuhinjo, denar. Skušamo vpeljati tudi kaj novega, problem pa je enoliènost.

Vesela bi bila vsakega mnenja in kritike, toda ne za mojim hrbtom.

KRIK: In kaj menite o vaših malicah?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Pojem vse. V vsaki hrani poišèem kaj dobrega.

KRIK: Ali se vam zdi uèilnica za gospodinjstvo dobro urejena?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Problem je, ker je uèilnica v kleti. Tako tu ni naravne svetlobe, rož na okenskih policah... Pouk pa bo bolj zanimiv in uèilnica lepša, ko se navadim na delo in uèence.

KRIK: Najsreènejši trenutek v vašem življenju?

GDÈ. MEDIŽEVEC: To je bilo takrat, ko je profesor v veliko knjigo zapisal, da sem opravila diplomo.

KRIK: Kaj bi sporoèili uèencem?

GDÈ. MEDIŽEVEC: Ne bi rada dajala kakšnih življenjskih napotkov. Naj reèem le, da pomagajte svojim mamam pri gospodinjskih opravilih, ker so preobremenjene.

Pogovarjali sva se: Špela, 8.è in Breda, 8.e

NOVE UÈITELJICE

V letošnjem šolskem letu je bilo toliko sprememb, da jim kar nismo mogli slediti. Ker vseh uèiteljic nismo uspeli intervjuvati, objavljamo samo njihove fotografije. Ostalo pa drugiè.

Nazaj na zacetek

S KRIKOM NA POT

PONEDELJEK, 3.7.1995

Danes popoldne sva si s Corrine ogledali njeno šolo, ki je precej podobna našim šolam. Razlika je le ta, da so v Kanadi uèilnice manjše in vsak uèenec sedi v svoji klopi. Namesto garderob pa uporabljajo posebne omarice, v katerih hranijo svoje stvari. Po ogledu šole sva odšli v kino in pred vhodom v dvorano kupili kokice in coca-colo ( kar je v Kanadi èisto obièajno!). Po koncu filma sva se z avtobusom odpeljali domov. Zveèer sem utrujena odšla spat.

TOREK, 4.7.1995

Po kosilu smo se odloèili, da si bomo danes ogledali stari del mesta Montreal. Tu ni hrupnih ulic in visokih stavb kot v novejšem delu mesta. Ulice so zelo ozke, pa tudi prometa ni veliko. Ogledali smo si park z zanimivimi kipi, 3-D film in razstavo o kemiji. Popoldne se je prehitro konèalo in žal smo morali stari del mesta prehitro zapustiti.

SREDA, 5.7.1995

Kljub grozni vroèini smo danes imeli "športni dan". Dopoldne smo igrali tenis, popoldne nakupovali ( in si privošèili malico v McDonald's-u ), zveèer pa je na vrsto prišla še košarka, nato pa težko prièakovani poèitek!

ÈETRTEK, 6.7.1995

Današnji dan si bom gotovo dobro zapomnila, saj sem videla veliko zanimivih stvari. Od doma smo odšli že dopoldne in se vrnili zveèer.

Najprej smo si ogledali Bio - dom. To je zelo velik živalski vrt, v katerem se živali lahko poèutijo kot v svojem naravnem ekosistemu. Razdeljen je na štiri dele: tropski gozd, kanadski gozd, polarna obmoèja in ekosistem reke Sv. Lovrenca. Meni so bili najbolj všeè pingvini. Ali ste vedeli, da lahko polavajo 24 km/h?

Pot nas je nato vodila do olimpijskega stadiona (tu so bile OI leta 1976). Stadion ima zelo zanimivo arhitekturo, v njem je zelo lep bazen.

Od tam smo odšli proti botaniènim vrtovom, ki jih je zelo veliko. Odloèili smo se, da si bomo ogledali kitajske vrtove. Nismo se mogli naèuditi ljubkim kitajskim hišicam in pristriženim grmièkom. Ogledali smo si tudi zgodovinski prikaz predelovanja svile.

Tako pa se je tudi konèal naš dan in doma smo utrujeni zaspali.

PETEK, 7.7.1995

Zjutraj smo vstali prej kot obièajno, kajti danes smo bili v Ottawi - glavnem mestu Kanade. V Ottawo smo prispeli po dveh urah vožnje.Najprej smo odšli na kratek sprehod okrog parlamenta. Videli smo veliko kipov znanih kanadskih vladarjev in imeli lep razgled na to veliko mesto. Kasneje smo si parlament ogledali tudi od znotraj. Zidovi in strop so bogato okrašeni, okna so lepo poslikana. Meni je bila najbolj všeè bogato založena knjižnica, ki je vsa v lesu.

Iz parlamenta smo odšli na kosilo, po kosilu pa v muzej civilizacije. Muzej je zares ogromen in v njem smo si lahko ogledali indijansko vas, obleke, kipe, slike, prikaz potovanja Vikingov...

Dan v Ottawi se je zame prehitro konèal in po dveh urah vožnje smo bili spet v Montrealu.

SOBOTA, 8.7.1995

Današnji veèer si bom dobro zapomnila, kajti v živo sam si ogledala baseballsko tekmo. Baseballa pred tem nisem poznala, a so mi prijatelji razložili osnovna pravila, tako da sem približno vedela, za kaj gre. Tekma se mi je zdela zanimiva, kljub temu da se dogaja vedno enako, le ekipi menjata vlogi. Zmagala je ekipa Montreala in veseli smo odšli domov.

NEDELJA, 9.7.1995

Današnji dan sem izkoristila za nakup spominkov in ugotovila, da je to kar naporno delo!

PONEDELJEK, 10.7.1995

Spoznala sem, da je slovo nekaj najbolj groznega. Kljub temu sem se pozno popoldne vkrcala na avion, pogledala skozi okno in tiho rekla: "Adijo, Kanada!"

Breda Šprajcar, 8.e

KRIKEC: "Kavo, prosim!"

NATAKAR: "Želite turško ali italijanski ekspres?"

KRIKEC: "Ne, premislil sem se! Dajte mi, prosim, èaj!"

NATAKAR: "Ruskega ali kitajskega?"

KRIKEC: "Veste kaj, zdaj imam pa dovolj te vaše politike! En šnops, prosim!"

KALIFORNIJA (2.del)

Kot sem že omenil v prejšnem Kriku, smo se odpeljali proti naravnima parkoma BRYCE in GRAND CANYON.

Vožnja je potekala ob prijetni glasbi, mrzli coca-coli in èokoladnih piškotih. Skozi velika okna našega avtodoma smo opazovali, kako se pustinja poèasi spreminja. Pojavile so se prve vzpetine, zemlja je postajala rdeèkasta...

Vse to je nakazovalo, da se bližamo cilju. To je bil naravni park ZION. Bil je res imeniten. Tla so bila iz temno rdeèega peska, precej hribovita s posameznimi drevesi.

A to je bila šele neke vrste predigra, saj smo resnièno ostrmeli ob prihodu v BRYCE CANYON. Sonce je zahajalo, kar je pripomoglo k še bolj fantastiènemu videzu. V veliki kotlini je bilo na desetine špièastih stebrov, visokih okoli štirideset metrov, ki so bili podobni ogromnim stalagmitom.

Morda se vam zdi, da to ni niè posebnega, a èe dodam, da je bilo vse skupaj v vseh odtenkih oranžne (pri vrhu bele) barve, sem vas menda preprièal, da je bilo res lepo. Toda kmalu se je stemnilo in postalo je hladno, saj je nadmorska višina kar visoka in so ponekod ležale zaplate snega.

Naslednji dan smo se po okusnem zajtrku (zmrznjena pizza, pogreta v mikrovalovni peèici in mleko) odpravili proti veliki hidroelektrarni. Tam smo videli veliko zanimivosti, kot so generatorji, ogromen jez in kratek film o elektriki.

Zatem nas je pot vodila proti zadnjemu naravnemu parku GRAND CANYONU. Res zasluži svoje ime, saj je bil tako velik, da mu nismo videli konca. Ogromna dolina, polna sotesk in zavitih potk. Pogled na velièastni GRAND CANYON je bil enkraten. Nato smo se odpravili v najbližji kamp, kjer smo se pred spanjem skopali v bazenu. Zdaj nas je èakala dvodnevna vožnja v Los Angeles, vmes pa tako imenovano ''raziskovanje trgovin", branje kakšne knjige...

Ko smo èez dva dni pozno popoldne prišli v Los Angels, smo zopet najeli avto in vrnili avtodom. Prespali smo v hotelu. Naslednji dan nas je èakala najprej vožnja do Santa Barbare, ki je v resnici veliko lepše mesto, kot ga prikazujejo v televizijski nadaljevanki. Nato pa smo se odpeljali proti SAN FRANCISCU. Peljali smo se mimo Big Sura, ki je eno najmanjših ''mest", ki sem jih videl. Takorekoè nimajo svoje trgovine, razen majhne, v kateri prodajajo samo najnujnejše (od ostalih krajev je oddaljen eno uro in pol vožnje z avtomobilom). Prespali smo v Santa Cruzu.

Naslednje jutro smo se odpeljali v San Francisco in si ogledali zanimivosti, kot so GOLDEN GATE BRIDGE, BAY BRIDGE in drugo. Zveèer smo jedli na zelo znanem ribiškem pomolu FISHERMAN'S WARF. Naslednji dan nas je èakala vožnja domov. Poslovili smo se od fast fooda in zaželeli dober dan domaèi hrani. Priznati moram, da sem kljub odlièni hrani vèasih pogrešil ocvrtega purana, ki ga tako dobro pripravi moj dedek.

Res je kar pravijo Angleži: home sweet home.

Mišo Duplanèiè, 6.e

DUNAJ, CESARSKA PRESTOLNICA (2. del)

Na koncu prvega dela smo ostali v Schonbrunu.

V prvi, po moje poimenovani "hiši palm", so bili trije prekati z razliènimi temperaturami. Vegetacija pa je predvsem odvisna od temperature in zato so bile v vsakem oddelku rastline povsem drugaène kot v prostoru poprej. Povsod so bile palme, vendar me te niso preveè zanimale, bolj so me pritegnile èudovite in po eni strani tudi skrivnostne mesojede rastline.Vsakdo bo pomislil, da so to velike, strah vzbujajoèe rastline, vendar pa so lahko mesojede rastline vseh velikosti, torej tudi èisto majhne. Tako sem že skoraj hotel poduhati rožo z lepimi vijolièastimi cvetovi, vendar pa sem dal prednost muhi, ki je priletela mimo ter se verjetno hotela na cvetu odpoèiti. Toda muha se ni le odpoèila, ampak je prišla prav do veènega poèitka, saj se je cvet zaprl in roža jo je pogoltnila. Še dobro, da roži nisem prišel blizu, saj bi si namesto muhe lahko privošèila tudi moj nos.

Kakih pet minut po tem pa smo obiskali še "hišo metuljev", ki je bila od "hiše palm" oddaljena le 25 metrov. Metulji so še najbolj zanimali mamico.

Posebej zanimivi so se mi zdeli prav vzorci na krilih, ki so zelo spominjali na èrke abecede. Kmalu bi verjel, da so se abecede spomnili metulji in ne mi ljudje.

"Tako, za danes je konec s Schonbrunom," smo si rekli ter zapustili prelep Schonbrunski kompleks.

Èeprav je bilo še malo zgodaj, smo se napotili v kavarno, saj si je mami zelo želela, da bi poizkusila sahar torto, znameniti izdelek gospoda Saharja. Najprej smo hoteli zaviti v kavarno hotela Sahar, kjer naj bi izdelovali najboljše sahar torte te vrste, vendar nas je odvrnila cena, oz. oèi se je ob pogledu na cenik skoraj sesedel. Tako smo zavili v sosednjo kavarno, èeprav je mami še vedno hotela v hotelsko kavarno Sahar. Cene so bile malo nižje kot prej, vendar pa še vedno pretirane. Še dobro, da smo ob kozarcu kave, ki smo jo naroèili, dobili tudi kozarec vode, ki je bil v kavarnah kar tradicionalen.

Sahar torta se mi ni zdela prav niè posebnega in verjetno bi se mi bolj prilegla "navadna" torta ali pa slovenska potica. Po še kar dobri veèerji smo si ogledovali izložbena okna. Èe bo šel kdo od vas na Dunaj, naj pomni, da izložbe niso nikakršna zanimivost Dunaja ter da smo jih ogledali le iz dolgoèasja. Po ogledu izložb smo se utrujeni vrnili v naše prenošišèe ter zelo hitro zaspali.

Naslednji dan smo se takoj po poznem zajtrku z metrojem odpravili v središèe mesta, izhodišèno toèko za izlete po prekrasnem mestu. Ampak tu nismo ostali dolgo. Takoj po ogledu znamenite Stefanskirche, cerkve, ki je verjetno kar zašèitni znak tega mesta, smo se spet z metrojem odpeljali k Schonbrunu. Prišli pa smo, da bi si ogledali še zadnjo zanimivost kompleksa Schonbrun, muzej koèij. Muzej je skoraj identièen kot tisti v Lizboni, ki smo si ga na enem od naših prejšnjih popotovanj že ogledali, zato se mi ni zdel prav niè zanimiv.

Zdaj je bil tu zopet èas kosila in zato smo zavili v kar najbližjo domaèo gostilno. Šele po obilnem kosilu smo bili spet nared za nadaljevanje "turistiènega pohoda". Naslednja zanimivost, ki naj bi bila po oèijevo vredna ogleda, je bil muzej ur. V njem smo našli veliko zanimivih ur, vdelanih v sliko. Veèina teh slik-ur je bila izdelana tako, da se je ob tiktakanju kazalcev tudi na sliki kaj premaknilo. V zbirki muzeja ur smo opazili nekaj primerkov, kakršne smo imeli doma tudi mi. Na majhnem listku je pisalo "zaèetek 19. stoletja", vendar pa ne vem, èe to res drži, saj so naše starinske ure last babice, ki vendarle še ni stara 100 let.

Po ogledu zanimive zbirke ur smo se napotili v nekaj hiš oddaljen muzej lutk. Pod tem imenom sem si predstavljal kaj bolj gledališkega in ne le muzej plišastih medvedkov ter barbik. Èeprav so bili nekateri primerki res zelo stari, se mi je vse skupaj zdelo nekoliko enolièno, dolgoèasno. Še malo smo se sprehodili po mestnem jedru ter po znameniti nakupovalni cesti Mariahilferstrasse, ki je tako dolga, da so na koncu hišne številke že trimestne oz. že skoraj štirimestne, povrhu pa je vsaki hišni številki dodan še kak a, b, c ali d. Ker je bilo zdaj že kar pozno, smo se spet napotili kavarno. Zdaj pa nismo veè naroèili sahar torte, temveè slastno kremno rezino, podobno "kremšnitam". Kavarna je bila zbirališèe dijakov in študentov, ki naj bi se verjetno tu uèili, vendar pa so se le zabavali, zvezke pa so pospravili v nahrbtnike.

Naslednji dan, ki je bil tudi naš zadnji na Dunaju (èe odštejemo dan odhoda), smo se spet z metrojem odpeljali v središèe mesta. Tu smo si ogledali znamenito mestno uro, v kateri se ob polnih urah vrtijo znameniti fevdalci. Nato pa smo si še ogledali zelo èudno hišo - Hundertwasser Haus. Kmalu bi rekel, da je bil arhitekt malo èez les, saj je vse videti povešeno in noben del hiše ni enak drugemu, arhitekt pa pravi, da je hiša prava mojstrovina. Dela zelo spominjajo na dela slavnega Salvadorja Dalija, vendar pa so tu liki spet drugaèni kot pri Daliju. Skoraj vse linije so v tej hiši nepravilno spiralaste oblike, saj naj bi to po mnenju arhitekta pomirjalo.

Konèno je prišel èas kosila, ki sem ga že nestrpno prièakoval. Zakaj, ko sem pa tako izbirèen, boste verjetno vprašali. Odgovor je bil preprost: konèno smo namreè jedli mojo drugo najljubšo jed za pomfrijem - pico. Po slastni pici smo si ogledali še najstarejšo cerkev na Dunaju. Cerkev je romanska, to pomeni, da je bila zgrajena okrog leta 1100. Dunaj smo seveda zapustili tako, kot smo prièli, z železnico z južnega kolodvora.

Cesarsko-kraljevo prestolno mesto Dunaj mi bo še dolgo ostalo v spominu, èeprav se je od cesarskih èasov precej spremenilo. Zelo mi je bilo žal, ko smo odšli, nekaj zaradi lepote mesta, nekaj pa zaradi tega, ker sem vedel, da me takoj v ponedeljek zopet èaka naporen in dolgoèasen šolski dan.

Gregor Pogaènik

Nazaj na zacetek

KRIKÈEVE DOGODIVŠÈINE

KRIKEC - VARNOSTNIK

Da, da, veliko coca-cole je preteklo (in še veè gostega soka), odkar je padel dežurni uèenec v globoko komo. Uèenec je bil uspešno neanimiran (SLO docs are the best!), Krikcu pa se je pripetila manjša tragedija…

Bila je pomlad, ljubezen je razpredala svoje veje širom šole France Prešernove (v ozadju žgole ptièki) in Krikec si je iskal simpatije. V vsesplošni zagledanosti v pomladne lepote nežnejšega spola pa je pozabil na eno pomembno stvar - na pedikuro svojega pudlja Štrasnega (a sem falil kakšno vejico?), ki ni veè hodil po prstih, marveè po krempljih in bi ga lahko kak neuk biolog zamenjal z lihoprstim kopitarjem. A to niti ne bi bila huda nezgoda proti tej, ki se je zgodila, ko sta se Krikec in njegov pudelj Štrasni (OK, priznam štresièe mi res ne gredo od pisala) odpravljala domov. Vse je šlo po rutini: pregled šole in bližnje okolice, iskanje špijonov po garderobah, kratek surf po Inet-u in odhod domov.Ravno èakala sta na prehodu za pešèe, ko pudelj Štrasni na drugi strani èestisèa zagleda prelepo pasjo blondinko in zakoplje s svojimi kremplji tako hudo, da se iskre zakrešo pod le-temi in se Krikcu iztrga iz vajeti. Vse bi še šlo, èe se ne bi z enim od svojih krempljev zataknil v luknjo med asfaltnimi kamenèki. Navkljub svoji moèi se ni mogel pravoèasno umakniti kolesom hitro približajoèega dvajsettonskega tovornjaka, ki mu piše na šipi: KING OF THE ROAD…(sledi zatemnitev scene in nov prizor).

Ker na žalost SLO veterinarji po kvaliteti ne dosegajo SLO docs-ov, sledi pokop pasje preproge na šolskem hribèku slave z besedami: bil je dober pes, premlad bil za umret… Jok vseh deklet na šoli (pardon, to spada v poglavje o TT), torej, jok vseh prelestnih psièk v okolici, nekaj tulipanov v grob (tisti, ki ste alergièni na cvetni prah, ta stavek izpustite), slovesni govor g. ravnatelja in - šlus.

Zadnji dogodki so Krikca moèno potrli in ga vzpodbudili k nerazumnemu dejanju - svoje bulerje je daroval za t. i. kletke. Ker pa ima g. ravnatelj srce, je podaril Krikcu nove nikice in nekaj prešernov (1000 SIT . X, torej) in mu naložil še plaèan dopust do konca šolskega leta, nakar ga je napotil v smer proti domu.

Nazaj na zacetek

CANKARJEVO TEKMOVANJE - TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠÈINE

Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 39 uèencev iz sedmih in osmih razredov.

Bronasta Cankarjeva priznanja so dosegli:

Ana Trampuž, 7.b

Breda šprajcar, 8.e

Kristina Uraniè, 8.a

Jaka Kovaè, 8.e

Špela Prislan, 8.è

Igor Kovšca, 8.b

Miša Fister, 7.c

Jure Golièiè, 8.b

Mitja Obed, 8.c

Anja Knific, 8.è

Katja Pegam, 8.b

Katja Babiè, 8.b

Anja Jovanoviè, 7.d

Barbara Triler, 8.d

Na regijsko tekmovanje se je lahko uvrstilo samo prvih pet uèencev.

Srebrna Cankarjeva priznanja so dobili:

Urška Markun, 8.è

Ana Trampuž, 7.b

Breda Šprajcar, 8.e

VSAKA MLADOST JE POLNA SIJAJNEGA SONCA IN PREŠERNEGA SMEHA

(Ivan Cankar - Moje življenje)

V srcih neminljiv èas, prvi koraki življenja - MLADOST.

Je mladost res le smeh in zlato sonce na nebu? Tu ni odgovora da in ne. Zdaj še nimamo pravega odgovora, saj mladost šele živimo.

Ko bomo stari, polni izkušenj in se bomo ozrli v preteklost, v našo mladost, bo ta drugaèna, kot mislimo. Lepša? Zanimivejša?

Cankar je mladost opisal s smehom in soncem. Toda tudi v njegovem srcu je bil mogoèe kanèek dvoma o brezskrbni, lepi mladosti.

Èe pomislimo o današnjih èasih in o èasu, v katerem je živel Cankar, se mi zdi, da so vèasih imeli težjo mladost, a v srcih jim je klilo upanje, ljubezen, sreèa.

Kam vodi mladost? V prijazno in boljšo prihodnost ali v prepad sovraštva? Ne vem in noèem vedeti!

Lep dan. Sonce se smeji in pozdravlja svet. Oblaki so se porazgubili na nebu.

Ura je že pozna in hitim v šolo.

Povsod polno smeha, zabave in prijetnega èebljanja o vseh mogoèih stvareh. Zanimive prigode, ljubezen...se nam kopièijo v glavah in noèejo ven.

Nastopila je realnost. V razred je stopila uèiteljica. Zvezki so frèali iz torb. Nastopila je globoka tišina.

Ura je potekala poèasi, moje misli pa so uhajale ven, tja, kjer bi se moja duša in telo naužila svežega zraka. Rada bi skakala po travnikih, po poljih, nabirala cvetlice in pela, pela...

Zbudim se iz omame razmišljanja. Zopet pouk, šola.

Našo mladost vse bolj spravljamo v šolo, tisto pusto, dolgoèasno zgradbo, v kateri ti v glavo tlaèijo znanje. Tu naj bi dobival nasvete in osnove za prihodnost, ki naj bi se nadaljevala iz mladosti.

Mladost naj bi bila lepa, polna ljubezni, pa je vse bolj zahtevna in stroga in težja. Tehnologija je napredovala, toda ali živimo lažjo mladost? Mogoèe.

Naša duša, naše mišljenje ne dohiteva koraka s èasom.

Mladost navsezadnje ni samo vesela, polna prešernega smeha in sijajnega sonca, ampak tudi napor, ki nam lahko omogoèi prijazno in boljšo prihodnost.

Ana Trampuž, 7.b

Vsak otrok, vsaka rastlina, vsaka žival hodi po poti svojega življenja. Ta pot ima veliko zaprek in veliko brezen, èeznje pa peljejo mostovi sreèe in radosti, veselja in smeha. Mladi, ki šele stopamo na to pot, smo polni sijajnega sonca in prešernega smeha. Življenje se nam zdi lahko in lepo. Mnogim ne manjka nièesar. Imajo vse, kar njih srce poželi. Nekatere osreèijo materialne stvari in dobrote, ki jih pojedo njihova laèna usta; druge pa osreèi že pogled na jutranjo roso, ki se leskeèe v vzhajajoèem soncu, božajoèem speèe cvetlice, da zaèno odpirati svoje cvetove in privabljati žuželke, da priletijo na prašnike in se napijejo sladkega nektarja.

Tako se razlikujejo tudi mladosti. Te so sreène, one nesreène. Veliko lepše je živeti sreèno, brezskrbno mladost... Njeno središèe je mati. Le kaj bi otrok brez matere? Ona ga neguje, ko je še nebogljen dojenèek, ga tolaži, ko v šoli ne gre vse prav, mu pomaga, ko ne vidi veè luèke v tunelu življenja.

Vendar niso vsi otroci tega širnega sveta tako sreèni, veseli, brezskrbni. Zapušèen otrok...Kakšna je njegova mladost? Brez matere - brez zavetja, v katerega bi se zatekel v hudi življenjski nevihti; brez hrane, ki bi mu napolnila laèen želodèek; in na koncu brez spomina, nekje zakopan.

Najlepšo mladost ima otrok, ki ne pozna skrbi. Tudi moja mladost je bila vèasih taka. Lepa, mila prijazna. Veliko svetlih dogodkov se je vtisnilo v moj "mali" spominèek.

Bilo je nekega nedeljskega jutra. Vstala sem in pogledala skozi okno. "Ojoj, spodila sem ptièko." Pogled na to lahkotno telesce, ki se je dvigalo proti nebu, me je zbudil v lep, nedeljski dan. Odprla sem vrata, šla po hodniku do kopalnice in se umila z mrzlo vodo. Takrat je vstala tudi moja mati. Prišla je do mene in me pobožala po rumenih kodrèkih.

"Bova jedli?" me je vprašala in odšla pripravit zajtrk. Jaz pa sem se odšla obleè. Ko sem se vrnila, me je na mizi èakala prava kraljevska pojedina.. Jedla sem z veseljem, saj sem vedela, da je moja mati za to hrano delala. V njenih oèeh se je lesketal plamen veselja, ko me je gledala. Miza je bila kmalu prazna, jaz pa polna kot sodèek.

Takrat mi je mati povedala, da mi bo izpolnila željo. Moja velika želja je bila, da bi znala jahati. Že od nekdaj sem sanjala, da jezdim na èrnem konju preko dolin proti soncu. Tam pred mano se dviga slap, iz njega pa pada kristalna voda, ki se razprši na tisoèe drobnik kristalov. Jezdim pod tem vodopadom in preliva me èista voda...

Za hip sem utonila v sanje. "Hitro se obleci," mi je rekla èarobna vila - moja mati. Hitro sem se oblekla, kot še nikoli, se usedla v avto in že sva bili na poti proti Koromandiji.

To je bila res prava obljubljena dežela. Travnik, okoli njega pa gozd. Veter se je poigraval z listi dreves, da so veselo plesali. In tam sredi travnika je stal - lep, postaven, èrn konj. Od njegovega telesa je odsevala sonèna svetloba. Bil je kot sanje. Poèasi sem se mu približala. Pogledal me je. Takrat se je med nama rodila ljubezen. Zajahala sem ga. Bil je miren in ubogljiv, jaz pa sem sedela na njegovem hrbtu, kot da znam jahati že od nekdaj. Takrat je mati odprla vrata v lesi... in konj je bil prost. Poletel je kot ptica. Odjezdila sva èisto do gozda, èisto do èarobne ograje, s katero me je varovala mati. Tam sem zaèutila moè narave in v mojem srcu se je poigravala sreèa. To je bila sreèa mladosti, ki jo lahko obèuti samo otrok. Jahala in jahala sem, sonce pa se je zaèelo spušèati. Na zemljo je poèasi legel mrak. Konja sem razjahala in oèistila. Potem sem ga zaprla v stajo in sedla poleg njega. Gledala sva se iz oèi v oèi. Skoraj sem zaspala; prišel je èas odhoda.

Doma sem se okopala in odšla spat. Priklicala sem si v spomin èrnega vranca in mater. Takrat sem jo še bolj vzljubila. Izpolnila mi je moje sanje. Vsemogoèna je mati. Kako, ne vem. Vendar bi naredila vse za svojega otroka. Zato je mati kot vila, ki vedno pazi nate in ti tvoje otroštvo napolnjuje s smehom in veseljem.

Špela Prislan, 8.è

Starši mi veèkrat reèejo, naj uživam v mladosti, dokler jo imam. Kako prav imajo, ko trdijo, da je to najlepše in hkrati najtežavnejše obdobje v življenju. Vsaka, prav vsaka mladost je sestavljena iz lepih in težkih trenutkov. Ko se kasneje ozremo nanje, se nam zdi, da so jo sestavljali le prijetni in veseli. Zakaj nekateri mladostniki unièujejo svoje življenje z drogami in alkoholom, èe pa je svet toliko lepši brez teh strupov? Verjetno tega še sami ne vejo. V mladosti je vse dosegljivo. Naši naèrti in upi so visoki, a se nam kljub temu zdijo uresnièljivi. Koliko dobrih, prijaznih besed smo že prejeli od staršev in uèiteljev, ki nam pomagajo, da bi si èim bolje zaèrtali pot v življenje. Pa smo jim za to hvaležni?

Urška Markun, 8.è

Vsak èlovek gre v življenju skozi obdobje, ki mu nudi spoznavanje sveta, odrašèanje, brezskrbnost... To so leta, ki ti dajo posebno radost v vseh oblikah in ti v notranjosti ustvarijo duha, ki ga nosiš v sebi skozi celo življenje. Ponavadi se èlovek v mladosti ne ukvarja s problemi in vprašanji, saj še ni sooèen z realnostjo sveta, v katerem bo živel še mnogo let; prepusti se nežnosti narave, se veseli in odda svetu mnogo prešernega smeha, ki je še kako potreben.

Tako se jaz spomnim mnogo trenutkov, ki sem jih doživel in jih tudi še bom. Najbolj mi je v spominu ostal neki spomladanski dan.

Sonce je svetilo in bilo mogoèno v vsej svoji podobi. Tisti živo rumeni žarki so padali naravnost na travnik, ki je bil prepoln èudovitih cvetlic. Skoraj žal ti je bilo, ko si hodil po njih, ker si jim preprosto nisi mogel izogniti.

Imel sem sreèo in te trenutke delil z vsemi èlani naše družine, še vkljuèno s psièkom, ki je bil še majhen in neroden. Pogovor je tekel, toda jaz mu nisem sledil, saj me je prevzela narava, ki sem jo skoraj èutil.

Tako zasanjan se spomnim šele trenutkov, ko smo vsi skupaj posedli na travnik, katerega trava je bila mehka, kakor da bi sedel na oblaku. Naslonil sem se nazaj in glavo mi je pridržal nežen deteljev "pouštrèek".

Moje razmišljanje je prekinila mama: "Poglej, jastreb."

Zadostoval je le bežen pogled v zrak in lahko sem videl ptièa, ki je brez skrbi lebdel v zraku, plaval... Tedaj sem pomislil, kako bi bilo, èe bi bil jaz tisti ptiè, saj se mi vse skupaj ni zdelo tako neverjetno. Ni dolgo trajalo, ko me je znova narava vzela v naroèje, sedaj še z veèjim poželenjem.

Dolgo smo sedeli tam in pili sok življenja, dokler ni sonce zaèelo zahajati. Na nebu se je pokazala prekrasna rdeèa barva, ki se je koraj v popolnosti prelivala v modro. Tista barva je bila kot nekakšen simbol življenja, zaradi katerega se splaèa živeti.

Èeprav je vse skupaj trajalo le nekaj èasa, se mi je to vtisnilo globoko v srce in mi življenje prikazalo v lepi luèi.

To so bili trenutki mojih najlepših dni, ki sem jih zelo vesel. Èeprav ti spomini poèasi izginjajo in jih je vse manj, upam, da mi bodo pomagali v življenju in mi nudili lepšo duševnost ter kazali prava pota.

Igor Kovšca, 8.b

Obe sva si prizadevali, da bi se nehali smejati, a so solze kar tekle in smeh naju je neusmiljeno žgeèkal po trebuhu. Tiste debele solze, ki so tekle po licih, pa niso bile solze žalosti in obupa, paè pa solze veselja, radosti in velikega olajšanja. Ko sva se vsaj za silo umirili, me je takoj vprašala, èemu moj smeh. To vprašanje me je nekoliko presenetilo in zresnilo, a sem takoj odgovorila: "Pomislila sem na to, da sva se celo dopoldne prepirali, mnogi so se nama èisto potiho smejali, medve pa se nisva ustavili. Nobena si ni želela prepirov, a so se vrstili drug za drugim. Èemu pa tvoj smeh?"

Rekla je samo:"Oprosti, ne ljubi se mi citirati," nato pa znova bruhnila v smeh.

Naloge sva potem rešili brez težav, pa tudi test nama ni delal preveè preglavic. In v moji glavi se je spet porodilo vprašanje: Èemu tolikokrat slaba volja, ko pa je potrebno tako malo za sreèo in veselje?

Anja Knific, 8.è

Mladost, lepota naša zlata, polna je veselja, radosti in tistega srènega smeha. Vsak ima svojo mladost, niti dve nista enaki na vsem širnem, prostranem svetu. Vsak ima rad svojo mladost, pa èetudi ni vèasih najslajše potekala.

Jaka Kovaè, 8.e

V teh trenutkih resnice sem spoznala, kako težko je prenašati oèitke. Toda te napake sem z vso ponižnostjo vzela za resniène in jih z vsemi moèmi popravljala in jih še vedno popravljam.Kadar mi to uspe, mi vse temine izginejo izpred oèi, ustnice preplava smeh in oèi se od sreèe napolnijo s solzami.

Tudi to koristi vsaki mladosti; da se razjoèeš, se poglobiš v notranjost svoje duše, ponižno sprejmeš svoje napake in se zaveš, da nihèe ni popoln. To ti pomaga odkriti svojo naravo in ti potem v življenju pokaže pravo pot, ki te pelje v sreèo.

V tvoji duši gori ogenj, daj da se tudi drugi pogrejejo ob njem.

Kristina Uraniè, 8.a

Ali sonce res sije nad vsako mladostjo? Res, vsaka ga ujame nekaj, tudi èe je sonca manj kot noèi. Sonce mladosti so veselje, prijatelji in starši, ki skrbijo za otroka, tudi èe niso vedno razumevajoèi. Noè mladosti pa so vse bridkosti, ki se otroku v tem èasu zgodijo, od majhnih do velikih.

Tudi jaz se spominjam veselja in žalosti od prvih let do zdaj. Raje se spominjam veselih doživetij, žalostne pa zanemarim, ker se ne želim spominjati storjenih bridkosti.

Jasna Šuput, 7.a

Zdaj, ko sem še mlad in perspektiven in zaèenjam pisati tale spis, mi ne pade na kraj pameti, da bi kakšno zagodel. A priložnost naredi tatu, v mojem primeru "nevzornega" uèenca. Sam sem precej priden, poslušen, delaven že nekaj let.Kljub temu da sem kot tak zadovoljen sam s sabo, me v doloèenih situacijah popade neustavljiva namera nekaj ušpièiti.Vèasih se pravoèasno ustavim in si reèem, da to ne gre in da si ne smem pokvariti svojega neomadeževanega t. i. dosjeja ali sprièevala s kakim ukorom ali vsaj pisnim opominom, vèasih pa...

Bilo je že poletje, tam nekje konec maja in bilo je tako vroèe, da je še celo naš varnostnik dremal v senci naših brez, pa tudi uèitelji so uporabljali knjige v drugotne namene kot npr. pahljanje.Še celo najbolj klepetavih 10 % našega razreda je bilo bolj tiho, torej si lahko delal karkoli, ne da bi ti kdo kaj težil, èe ti seveda ni bilo prevroèe. Vsakdo je èakal naš znani ding-dong, da si je lahko takoj nato poiskal zelo senèen in hladen prostor. Doèakala ga je tudi naša klapa.

"Al' ni niti Morart ustvaril lepše melodije," se zasliši resnièna izjava iz ozadja, ki jo je izrekel prijatelj Darko.

Navkljub strahotni vroèini zaèuda hitro izpraznimo razred. Veèina odtava tja nekam proti garderobam, mi pa reèemo: "Èe s' zadet, pejd v klet," in odjadramo v krtove rovte.

Tu je res kaj poèeti; vrtnarsko orodje vabi, hišnikova soba tudi ni od muh, èe pa se tega navelièaš, pa odideš v biologijo po hrèka in opraviš test imenovan " Ali se hrèku zvrti v pralnem stroju in ali ima nato prebavne motnje?"

A tisti dan smo odkrili èisto nekaj novega, po drugih poteh neskonèno dosegljivega, sanje vsakega podštirinajstletnika: ATX Tomos.

Prvi vtisi so bili: "Uau!"

Ker smo bili še èisto navadni dvanajst- in nekateri trinajstletniki, ne bi bili normalni, èe ne bi na dan prišla ideja:

"Vžgi in goni!!!"

Prrrr, kreh, kreh.Prvi poskus vžiga negativen.

Prrrr, prrrrrrr, kreh. No, še malo.

Vvum, vvrumm. Aha, sem vedel, da bo uspelo.

V naslednji tisoèinki sekunde pa vsi v en glas: "Prvi!"

Sledil je kratek prepir in odloèili smo se žrebati. Jaz sem bil tretji. Ko sem prišel na vrsto, sem seveda moral pokazati nekaj veè in sem se zaèel voziti po dveh nogah na enem sedežu. prav Lepo mi je šlo, dokler nisem opazil stropne cevi, ki je v naslednjem trenutku naredila tup! po moji glavi. Ker sem sam izgubil zavest, sem po pripovedovanjih prijateljev izvedel, da je nato motor naredil tras, bum, kišt, kar sem si razlagal kot hudo slabo znamenje.

Piko na I pa je dal naš predragi varnostnik, ki se je spomnil, da je plaèan za pregledovanje šole in je pricapljal v klet: "Kaj pa vi tuki delate, a??"

"Luè smo iskali," smo dali niè kaj bistro izjavo.

Ker pa na žalost naš varnostnik nima IQ pod 50, je opazil neke ostanke motornega brodoloma in nas je odvedel k ravnatelju, ki je ravno hotel po ozvoèenju sporoèiti, da so kupili nov motor za izobraževanje uèencev.Sledil je kratek pogovor v stilu: kaj, bum, aha, ukor, adijo.

Èez dva dni smo dobili niè kaj prijeten dopis z naslovom Ukor razrednika. A vseeno smo zdaj dobri uèenci šole Franceta Prešerna z omadeževanim dosjejem in svetlejšo prihodnostjo.

Vid Arnejšek, 7.a

Mladost. Kaj je to? So to neuresnièene sanje? Je to dogodek, ki mine hitro? Je to pravilo, ki se ga moramo nauèiti?

Ne! To je kos življenjske torte. Kos, ki je najslajši in najhitreje minljiv. To je tudi èas veselja, ljubezni in sreèe ter èas obupa in prvih razoèaranj. Mladost nam razkrije prve resnice življenja in prve življnjske nauke. pa vendar ni vsaka mladost s cvetjem posuta. za nekatere je to èas strahu in trpljenja. Vendar je mladost dolga vsaj toliko, da lahko prav vsak zaužije delèek te življenjske sladkosti.

Breda Šprajcar, 8.e

Èlovek je brezskrben v predšolskih letih, s prihodom šole pa ima življenje vedno veèji tempo, postane vse bolj požrešno. Z leti nam odžira brezskrbnost otroških let. V šolskih letih te muèijo skrbi v zvezi z ocenami. Ko pa èlovek naredi drugi korak v življenju in življenje drvi s polno hitrostjo naprej, te brezskrbnosti skoraj ni veè. Brezskrbnost postane le še del redkih trenutkov. Èloveka muèijo stvari, kot so avto, stanovanje, denar... Èim bolj èlovek živi od duhovnih vrednot, tem bolj je lahko brezskrben. Vendar pa na žalost danes ljudje živimo v materialnem svetu, ki nam je odžrl brezskrbnost. Najhuje pa se mi zdi, èe ti brezskrbnost odžre življenje že v rosnih letih, kot se je to zgodilo Cankarju. Zapisal je, da so bili mladi, v srcih pa mnogo starejši.

Grega Šajn, 8.b

Zaprla sem knjigo in tudi sama taèela razmišljati. Ali je moja mladost polna sijajnega sonca in prešernega smeha? Je. Saj je vsak dan zame po svoje lep. Vesela sem, èe dobim dobro oceno, èe se zabavam, èe sem v družbi s prijateljem, èe imam rojstni dan... in še bi se dalo naštevati.

Katja Babiè, 8.b

V moji mladosti je bilo in je veliko sijajnega sonca in prešernega smeha. Ko sem bil zelo majhen, so me osreèevale zelo majhne stvari. Kako malo je bilo treba, da sem bil sreèen in z nasmehom na ustih. Vèasih je bila dovolj le ena beseda, pa sem bil sreèen. Potem pa rasteš in rasteš in potrebuješ veliko, da si sreèen. To je najveèja napaka vsakega odraslega èloveka. Potrebuje zmeraj veè, da je sreèen, in kmalu ugotovi, da sploh ni veè sreèen. Zato nekateri, ko odrastejo, postanejo nesreèni. Morali bi se zgledovati po otrocih. Vsak otrok je sreèen in vsak tudi potrebuje sreèo in veselje. Enako potrebo imajo tudi odrasli, vendar je ne izpolnijo, ker je ne znajo izpolniti. Izgubili so tiste podatke, ki jim govorijo, kaj narediti za veselje. Pokvarili so se, svet jih je pokvaril.

Jure Golièiè, 8.b

Gledam njegovo sliko,

njegovo lepoto veliko,

slika obuja stare spomine,

odpira rane in boleèine.

Ljubezen je reka,

ki teèe brez kraja,

ljubezen je reka,

ki dve srci spaja.

Res težko je ljubiti

brez upa in srca,

še težje je izgubiti,

kar èlovek rad ima.

Nikoli preveè ne prièakuj,

nikoli prveè ne obupuj,

ljubezen polna je obljub,

obljube polne so pogub,

ker preveè je lepih sanj,

preveè je tudi zrelih spoznanj.

Sreèala sem starca, bil je slep,

rekel je: otrok, svet je lep,

to boš videl, ko boš slep.

Ko reèe ti kdo žal besedo,

ne vtisni si je v spomin,

saj srce dostikrat ne ve,

kaj usta govore.

Življenje naj ne bo roman,

ki so nam ga dali,

ki smo ga sami napisali.

Vse odhaja kakor tiha reka,

le spomini zvesto spremljajo èloveka.

Prikradel si se v moje sanje,

še sama ne vem kdaj,

èisto tiho in poèasi,

kot bi bil sluèaj.

Nisi imel vstopne karte,

nisi vprašal ali smeš,

da živel si v mojih sanjah,

niti sam ne veš.

Kdor ljubi ne pozabi,

kdor pozabi, LJUBIL NI,

kdor ljubi in pozabi,

ta ljubezni vreden ni.

Love is hard to find,

and hard to forget.

V tihi noèi mislim nate,

vedno k tebi si želim,

vsako noè pozdrave zate

svetlim zvezdam izroèim.

Èe si sreèen, ne pravi svetu,

kajti svet je nevošèljiv.

Èe nesreèen si, ne toži svetu,

kajti svet je neobèutljiv.

Življenje - to niso dnevi,

ki smo si jih zapomnili.

Svet spreminja barve,

usoda pa obraz,

ti pa si zapomni,

kar napisala ti bom jaz:

NI ŽIVLJENJA BREZ TRPLJENJA,

NI USODE BREZ GORJA,

LAHKO PA JE VSE SKRITO,

ÈE SI TO DELITA DVA!

Zbrala: Zorica Dragojeviè, 7.a

URŠKA IN ROZAMUNDA NA LEPOTNEM TEKMOVANJU

Sem ter tja sem skakljal po cesti in si prepeval najbolj noro hard rock-metal pesem, kar mi je prišla na pamet, takrat pa ... Bumm! ... se je zaèela mora.

Au, boli, je bilo prvo, kar me je spreletelo, pravzaprav zabolelo. Le kaj je bilo to? Aha, telegrafski drog in na njem oglas za lepotno tekmovanje. Že vidim, da se je dan zaèel slabo. Sedaj se manjka samo še povabilo moje punce in že...

"O, živijo, koga sreèam tu! Od kdaj se pa ti zanimaš za lepotna tekmovanja?" Pred mano je stala Kristina. Naj si ne drzne èesa...

Nekaj sem zamrmral v odgovor, ona pa je že nadaljevala:"No, ni važno, pridi, povabim te tja, da se boš vsaj enkrat v življenju sreèal z novo modo in slekel s sebe te èrne cunje. Kmalu se zaène in pohiteti morava."

Pograbila me je za roko in zdirjala sva mimo množice avtomobilov, parkiranih po ploènikih, do nove dvorane, ki je pred kratkim zrasla sredi bele Ljubljane. (Saj veste tisto "...V sivi svet beton je vkovan..." ali nekaj takega iz sreèe na palici.) Ta vražja Kristi (pa ne Agatha). Pripravila me bo še do tega, da bom pozabil na heavy karkoli-že in nosil belino.

Že sva pred dvorano in Kristina iz žepa potegne dve karti. Aha, že vnaprej naèrtovan napad. Pridrenjava se v sprednje klopi, kjer je še kar dober razgled na dogajanje. Sem pa tja kak oèa v srednjih letih, kup menedžerjev in seveda mi, najstniki in mlajši sloj starejšega prebivalstva.

S svojimi radarji sem namesto Kristininega blebetanja poslušal na 106,4 Mhz pogovor dveh organizatorjev. Ujel sem nekaj o Prešernu ali nekaj podobnega. Takrat se je zaèelo. Pred nami se je pojavila velika naprava za navidezno resniènost. O super, ECTS, sejem elektronike. Stvar me je takoj prièela zanimati. Toda že takoj po prikljuèitvi me je zadela strela. Na odru se je pojavila Urška, dekle iz Prešernove... Prešernove...

Oh ne, to je pa že preveè! V prvi klopi sem zagledal prešerna. Zapisal sem ga z malo zaèetnico, ker je zame že mrtev (živi mrvec), ki pa jih že ne bom pisal z veliko, še posebej, èe je samo sad moje domišljije.

Urška na odru zganja vsakovrstne traparije. Napudrana in nalièena bolj spominja na kraljico Elizabeto II. A to je torej bilo vèasih ljudem všeè? Saj ni èudno, da jo je ujel povodni mož. Ukaz je prišel od njegovih predstojnikov. Ukiniti so jo morali zaradi neskladnosti z okoljem lepe Ljubljane.

Urška zaène zapeljevati enega od sodnikov. Morda pa obvlada hipnozo? Sodnik že ravno misli skoèiti na oder in zaplesati z njo, ko iz zakulisja pride Povodni mož osebno. Žiriji oèita, da je vedel, da je ne bi smel ripeljati s seboj in da je s tem samo unièil svojo dolgotrajno terapijo. Zopet jo bo moral odpeljati v svoje podzemlje in jo skupaj z Arabelo obdelovati še nekaj sto let. Arabela se še dolgo èasa ne bo vrnila.

Naslednja je na vrsti Rozamunda. Tega prešerna bi najraje zadavil, pa èeprav je samo sad moje domišljije. Sodnik, ki je že od Urške ves zmešan, jo zaène hvaliti na vse pretege, ona pa le dvigne nos in grem mimo.

Ne, resnièno, dvignila je nos. Še eden od uèinkov sodobne elektronike. Njen èas se je iztekel in na oder pride Ojstrovrhar v spremstvu svoje nove žene. Od prve poroke jih je zamenjal že kar pet. Še malo pa bo tak kot Henrik VIII. Nova moda pa je, ni kaj. Le kje jo je pobral? Na miss sveta?

Rozamunda pa plane na oder in vleèe miss sveta proè od njega. Spotoma zatrjuje, da je obiskala najboljšega psihiatra celega osonèja, to je Povodnega moža. Zatrjuje mu, da se je znebila svojih navad in se nauèila celo kuhati in ubiti jajce v ponev. No ja, pod kuhati je bolj mislila na pripravo sendvièa z malimi gospodinjskimi strojèki Gorenje in na telefoniranje s telefonom Panasonic v picerijo Dare na pico. Da, še celo hitro pripravo globokozamrznjenega pišèanca po ptujsko v mikrovalovki se je nauèila, èeprav mora vsakiè prebrati navodila, preden se loti èesa tako zapletenega. Pa ji vendarle uspe.

Tokrat zaviha nos Ojstrovrhar. Baje, da je prosil Povodnega moža, naj mu proda njeno hibo. Rozamunda zavpije, dobi živèni zlom in gre oponašat psa. Povodni mož si mane roke. No, konèno se vsi odstranijo in za odloèitev žirije nastopi na odru Helena Blagne, ki prav spoèije oèi celotne množice, seveda samo tistih, ki so si pred tem zatalaèili vato v ušesa. Tosama pride povsod prav. Ko odkrièi, se žirija odloèi. Na oder pride vodja in pove:

"Zmagala je maèka Rozi zaradi... Pardon, to je od vèeraj. Aha, tukaj je ta šmentani list. Torej zmagal je Milan Kuèan iz prve klopi, ki sicer ni nastopal, paè pa je vèeraj zrasel za centimeter. Ta uspeh pomeni nedvomno praznik in to je darilo našega organizatorja..."

Sedaj planejo na oder vsi. Milan Kuèan, ki se prebija na oder za slavni govor, Rozamunda ugrizne sodnika, Urška gre v napad na Kuèana, miss sveta odpre usta na široko in zaèna skakati po tleh, ker ni uporabila èrnila Max Factor, Ojstrovrhar se zanima za lepotico v srednji vrsti, Povodni mož pa lovi svoje paciente in jim v naprsne žepke tlaèi svoje vizitke. Prešeren se odloèi, da bo naredil konec temu. Vneto namreè zaène brskati po žepih. A išèe robec?

Samo tega se je še manjkalo. Pred dvorano sedi Unprofor in že èaka na posredovanje. Toda množico specialcev z enim samim zamahom odpihne Urška s svojo èudežno marelo. Ne vem, ali se mi je samo zdelo, toda mislim, da sem pri vhodu zagledal novinarje od ORF in BBC Super Chanel, pa še druge. Poglejte tja, pes s Slovenskimi novicami v gobcu. To je senzacija dneva! Aha, Prešeren je nekaj našel! Umazan kos papirja! AHA, še celo dva umazana kosa papirja!

Prebije se na oder, se spretno izogne ugrizu Rozamunde in potegne na plano svojega èisto novega Zippota. Zažge pesmi. Vsi zaèno poèasi izginjati.

Drugo jutro sem se zbudil z groznim maèkom in svincem v oèeh. Prešeren se je tega, da je zažgal svoje junake, dobro spomnil. Škoda samo, da ni organizacija priskrbela še kakega aspirina direk od Bajer firme. Je že tako, povsod se zatakne. Še sreèa, da imamo nemirni Balkan v bližini.

Tomaž Tomšiè, 7.a

in premišljujem.

Zaklenil si me.

da vdihavam tvoj duh.

Strogo me pogledaš.

Tam ob morju sem sreèal te,

Sedela si na klopci žalostna,

tvoje oèi so govorile,

kdaj prišel bo mladeniè

Takrat pa stopil

te prosil za roko,

ti roko si mi dala,

obraz tvoj je sijal.

To je spomin, ki

v meni še živi,

spomin, ko moja si bila.

Spomni se name,

èetudi daleè si,

da me boli srce.

To je spomin, ki

v meni še živi

spomin, ko sva ljubila se.

Niko Štirn, 8.b

Nazaj na zacetek

LJUBEZENSKA ZGODBA

"Vsaka mladost je vesela. Uživaj, ko si mlad." S takimi in drugaènimi stavki nas vzpodbujajo odrasli, èeprav vedo, da ni vedno tako. Ali obstajata kje starša, ki ne bi svojemu otroku nikdar zaželela niè dobrega? Sta. Otroci takih staršev imajo unièeno mladost. Za vedno. Njihova mladost je èrna, nejasna - strašna. Vendar je v vsaki njihovi mladosti tudi svetel žarek, ki otroku ne pusti, da bi odnehal. Ne pusti mu, da bi ga zavrnil. In ko ta mali žarek, ta mali plamenèek sreèe in ljubezi ugasne, zaène ugašati z njim tudi otrok...

Živela je v visoki stolpnici, odmaknjeni od sveta. V stolpnici, iz katere se je vedno slišalo vpitje pijanih oèetov in neskrbnih meter. Ni se mogla uèiti, saj ji je vpitje trgalo razum. Dan za dnem, noè za noèjo.

Rada je imela trenutke, ko sta z Janom sedela v topli spomladanski travi, se lovila, se smejala in se imela rada. Takrat je bila sreèna.

Sovražila je trenutke, ko jo je oèe pretepal, mati nadirala, mlajši brat pa jezil. Takrat se je pogreznila v knjige in jokala. Jokala brez zadržkov. Bila je žalostna.

... Vrnila se je iz šole. Hitro, neopazno je smuknila v stanovanje, odvrgla knjige, spustila peresnico in stekla v trgovino. Kupovala je živila, ki jih je plaèevala z lastnim denarjem. Dobila ga je tako, da je sosedi Ani ribala tla dan za dnem. Polovico je zapravila za šolo, drugo polovico pa za malice.

Doma jo je oèe spet natepel. Upirala se mu je, ga bila nazaj in se mu poizkušala iztrgati in prijema. Ko je oèe za hip odmaknil roke, se je pognala proti vratom, a tam jo je zaustavila mati in jo porinila nazaj k oèetu. Ko jo je oèe tepel se je mati smejala, glasno. A njo je bolelo. Zasovražila je oèeta, vendar mater bolj, ker se je smejala...

Konèno je je uspelo. Vsa pretepena in razmršena se je odpravila k Janu. On je bil edini, h kateremu se je lahko zatekla.

Ni ga bilo doma. Njegova mati ji je povedala, da je šel na igrišèe. "Z Nino," je še pristavila.

Stekla je proti igrišèu. "Z Nino," ji je odmevalo v glavi. Zagledala ga je pod košem. Pogovarjal se je z njo. Z Nino. "Oh, saj nimata niè," si je polglasno prigovarjala. Toda èutila je drugaèe. Odprla je usta, da bi ga poklicala, ko se mu je Nina obesila okrog vratu, on je objel njene boke in zaèela sta se poljubljati. Beseda ji je ostala na jeziku, kri ji je zaledenela in oèi so se ji orosile. Takrat jo je zagledala Nina. Zaèela se je smejati.

Zasovražila ga je, a Nino bolj, ker se je smejala...

Ni ji bilo veè mar za življenje, vseeno ji je bilo za vse. Stopala je po ulici, prišla do križišèa, zavila na desno, pohitela do stolpnice in poèasi prestopila domaèi prag. Stanovanje se ji ni veè zdelo tako grdo in temaèno kot vèasih. Oèetovi udarci se se ji zdeli èisto nepomenski, a materin smeh se ji je zdel še vedno grd.

Nehala je hoditi v šolo, prenehala je z delom, prenehala jesti, prenehala z vsem. Zahajala je v gozd.

Po parih tednih je je nezavestno našel deèek, ki je nabiral zvonèke. Odpeljali so je v bolnišnico...

... In duhovnik ji je prvi prižgal sveèko.

A mati se je smejala...

Anja Jovanoviè, 7.d

ZIMSKE POÈITNICE

Še zadnjiè smo preverili, èe imamo vse potrebno, se usedli v avto in se konèno odpeljali. Èez nekaj ur bomo že v hotelu ob meni najljubšemu smuèišèu, jutri pa bom že lahko smuèala.

Te poèitnice sem komaj èakala. Nora sem na smuèanje, v šoli je bilo samo spraševanje, pa še z Igorjem sva se ves èas prepirala. Èeprav ga ljubim in se zavedam, da ga bom pogrešala, sem preprièana, da nama bo teh deset dni, ko ne bova skupaj, samo koristilo. Zadnje èase so bili naporni zlasti prepiri zaradi ljubosumnosti, tako moje kot njegove. Kljub temu, da mi je nekaj uric pred odhodom obljubil, da se to ne bo veè ponavljalo, kar ne morem pozabiti, kako je na novoletni zabavi flirtal s Katjo, ko pa sem se jaz nalašè spogledovala z Alešem, je bilo konec sveta, saj "ga jaz varam". Po zabavi se skoraj mesec in pol nisva videla, nato pa sva šla zopet zveèer ven in vse je bilo spet po starem. Sledile so obljube in prisege: niè veè flirtov, niè veè ljubosumja...

Ko smo konèno prispeli do hotela, sem si takoj ogledala okolico. Mraèilo se je že, pred vhodom v disco so se že zaèele zbirati skupine mladih, v bližnjem lokalu pa je bilo vse veè cigaretnega dima. ker sem bila utrujena, sem se odpravila v našo sobo in takoj zaspala.

Zjutraj sem bila že med prvimi na smušišèu.Enkrat je na sedežnici prisedel že na pogled prijeten fant mojih let, kratkih rjavih las in rjavih oèi. Kljub temu, da sem si ga želela spoznati, nisem upala zaèeti pogovora in zato sem bila toliko bolj preseneèena, ko se mi je predstavil in me vprašal za ime. On je bil Matevž iz portoroža, kar se je slišalo že po naglasu. Ko sva se še nekaj èasa pogovarjala, sva ugotovila, da imava kar nekaj skupnih konjièkov, zato sva se dogovorila, da se zveèer dobiva v lokalu ob hotelu.

Ko sem ga zveèer zagledala v kavbojkah in modrem puloverju, sem najprej pomislila, da je še privlaènejši kot na smuèišèu. Takoj sva se zapletla v prijeten pogovor in še opazila nisem, kako sva si ves èas zrla globoko v oèi. Sama sebe sem opomnila na Igorja, vendar ni kaj dosti pomagalo.

Èez nekaj dni sva se že tako zbližala, da je prišlo tudi do tistega, èesar sem se najbolj bala: poljubi in objemi. Vedela sem, da sem nepoštena do Igorja, a si kljub temu nisem znala pomagati. Moja èustva so bila popolnoma razdvojena. Na trenutke sem imela obèutek, da se sploh ne zavedam dogodkov, ki so se odvijali z vrtoglavo hitrostjo. In tako je prišel tudi dan odhoda: najprej Matevževega, nato še mojega.

Bolj ko smo se bližali domaèemu kraju in hkrati snidenju z Igorjem, bolj me je pekla vest. Ko se je zveèer oglasil pri meni, sem mu komaj upala pogledati v oèi. Tudi on je bil nekam zadržan in kar naenkrat je iz njega udarilo: "Oprosti, medtem ko si bila na poèitnicah, sem te prevaral."

Te besede so v meni kar odmevale. Spomnim se samo, da sem rekla: "Med nama je konec. Prosim, odidi."

Ne vem, ali sem èutila krivdo ali olajšanje, vem le, da so me vabile solze.

Šele po dneh dneh, ko sem si resnièno opomogla, sem se zavedla, da sem jokala brez vzroka. Tudi sama sem ga prevarala, pa nisem bila niti toliko poštena, da bi mu to povedala. Šele sedaj se zavedam, koliko poguma je potreboval za to.

Anja Knific, 8.è

Nazaj na zacetek

LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC

HRANA V NAŠEM SVETU

Hrana je v našem svetu zelo pomembna. Pregovor pravi: Èe ni hrane, ni življenja. Hrana je raznovrstna. Pripravimo jo lahko na veè naèinov. Jesti moramo petkrat na dan. To pomeni, da za zajtrk, kosilo in veèerjo jemo malo veè kot za malico, ki jo jemo med dvema obrokoma. Za pravilno rast potrebujemo beljakovine, mašèobe (ne preveè, ker se lahko zrediš: klobas ne), ogljikove hidrate, balastne snovi in vitamine.Vitaminov poznamo veliko vrst: A, B, C, D, K... Organizem jih potrebuje v majhnih kolièinah. Brez njih telo ne more shajati. Vitamini uravnavajo delovanje celiènih encimov. Kot lahko slišite po TV, radiu in še kje drugje, marsikje na svetu vlada lakota. Zaradi lakote je umrlo že na milijone ljudi.

TEST - ZDRAVA HRANA

Raje si odgovore zapisi na list, kot pa na monitor!

1. Obkroži, kaj bi moral jesti veè.

a) torta in sladoled

d) zelenjava in sadje

2. Obkroži, kaj bi moral jesti manj.

25 dag sladkorja

1vanilin sladkor

Najprej iz beljakov stepemo sneg. Sladkor, vodo, olje, vanilin sladkor in rumenjake zgneti v testo. Dodaj moko, sneg in pecilni prašek. Peèico segrej na 200 stopinj. Potem daj testo v model. Peci približno 30 minut.

Fila za biskvit:

2 sladki smetani

0,5 jedilne èokolade

Èokolado in margarino stopi v kozici na štedilniku (spodaj posoda z vrelo vodo, zgoraj kozica s èokolado). Dodaj sladkor, smetano in vse skupaj skuhaj. Ko je skuhano, daj v mešalnik, zmešaj in namaži po sredini testa. Vse skupaj daj v hladilnik, da se strdi.

Veronika Šolar, 7.b

JOGURT Z JAGODIÈJEM

15 dag jagodièevja (borovnice, maline, jagode)

8 do 12 dag sladkorja

Prebrano, oprano in dobro osušeno jagodièje zmeèkamo in zmešamo s sladkorjem, dodamo vse skupaj jogurtu in razžvrkljamo. Serviramo takoj. Okus lahko izboljšamo s sesekljano limonino lupinico in limoninim sokom. Oboje zmešamo v jogurt pred jagodièevjem.

Èas priprave: 30 minut.

MLEKO Z MARELICAMI

limonina lupinica in sok

3 do 4 marelice zmeèkamo, dodamo malo sesekljane limonine lupinice in soka, sladkorja po okusu in skodelico mleka. Vse dobro zmešamo. Okus izboljšamo, èe prilijemo nekaj mandeljevega olja.

Èas priprave: 15 do 20 minut.

PIJAÈA IZ LIMONINIH OLUPKOV

lupina 2 ali 3 limon

sladkorja ali meda po okusu

Limone (z užitno lupino) olupimo z nožem za krompir. Pazimo, da olupimo le rumeno lupinico, drugaèe bo pijaèa grenka. Lupinice polijemo z vroèo vodo, pustimo 10 minut, vodo odcedimo in osladimo s sladkorjem ali medom.Pijaèo serviramo toplo ali mrzlo. Je okusna, odžeja in vpliva pomirjevalno, zato naj jo pijejo pred spanjem tisti, ki slabo spijo.

Èas priprave: 35 minut.

PIJAÈA IZ BANAN

sladkorja po okusu

Vse skupaj zmeljemo ali dobro stepemo z metlico. Banane moramo tedaj zmeèkati z vilicami. Pijaèo lahko po okusu še razredèimo z mineralno vodo, preden z njo postrežemo. Biti pa mora dobro ohlajena.

Èas priprave: 5 do 10 minut.

5 minut za…….

Razlika je obèutna! Od sedaj naprej jem samo še pri ARVAJu!

V tem primeru bi lahko izpeljali kako anketo, npr. na kaj pomisliš ob besedi klobasa ali hrenovka. Preprièan sem, da bi vas veèina takoj odgovorila Arvaj. Resnièno, gotovo se je že vsak vsaj enkrat v življenju mastil s slastnim hot dogom, iz katerega je zapeljivo dišala Arvajeva hrenovka in iz katerega se je cedil ajvar. Po veèkratnem uživanju je vaša zasvojenost neozdravljiva. Da se vam njihovi okusi izdelkov ne bodo zdeli sumljivega porekla, so pri Arvaju poskrbeli tudi za preizkus verodostojnosti zadovoljstva navadnega smrtnika. Da imata tako oseba iz likovne uèilnice, kot tisti iz kemije (obe pa kupujeta pri Arvaju) dober, kaj dober, odlièen okus, nam lahko pove zlata medalja za peèeno junèje svinjsko gnjat. Na raèun srebrne medalje pridemo tudi mi z vsakdanjim povpraševanjem po hrenovkah, kranjskih klobasah in jetrnih cmokih. Ker pa brez brona ne gre, imamo tudi pod to rubriko v najbolj vroèih poletnih dneh, ko se o šoli še nikomur ne sanja, èast spoznati èevapèièe s sirom, pivsko klobaso s sirom, morda želodec s kašo ali pa le prebrati celo vrsto priznanj za inovacije, ki so jih poleg vseh medalj pri mesariji zaslužili na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni po toèkovanju strokovne komisije. Dosegli so 1. (prvo) mesto v konkurenci novih mesnih izdelkov in 3. ( tretje-šmrk) mesto v konkurenci standardnih mesnih izdelkov. Naj vam naštejem samo še nekaj priznanj za inovacije. Najpomembnejša je bela žar klobasa, junèja rolada z zaèimbami in rolada z junèjim srcem in pistacijami (mmm), vsaj za moj okus, drugaèe pa boste najnovejših priznanj lahko našteli kar 8, pa jih ne smem našteti, ker mi urednica teži zaradi prostora. (Kdo bo pa ostale tri liste plaèal? - op. ur.) Osebno se mi zdi tudi, da je Kranj po svetu znan predvsem po F. Prešernu, Prešernovi šoli, varnostniku iz Prešernove šole, reviji Krik in mesariji in gostilni Arvaj. Ker ima mesarija tudi posluh za kulturo in denarno stisko šolskih èasopisov je bila dobrodušni sponzor te številke. Sicer pa ste kmalu vabljeni v novo gostilno Pri mostu s spektakularno teraso ob kanjonu Kokre. Tam boste lahko okusili vse zgoraj navedeno, manjkal pa ne bo niti liter coca-cole in sladoled+sadna kupa&company. Hura za poletje! In za Arvaja! Trikrat hura za vse !!!

Bliža se tvoj rojstni dan. Prijatelji so že povabljeni, soba za praznovanje je pripravljena, CD-plošèe so izbrane. Ostane ti le še eno vprašanje: Kaj bomo jedli in pili? Krik vam ponuja dve rešitvi.

Prva je: Najprej greš v trgovino in kupiš 2 kg èipsa, 3 kg pop-corna in 10 litrov coca-cole. Ko tega zmanjka, povabljenci pa so spet laèni, vzameš v roke telefon in naroèiš pizze. Po pizzi se prileže še nekaj sladkega, najbolje torta, ki ti jo je spekla prijazna babica ali mami. Ta recept je najbolj splošen in izkazalo se je, da je zelo uporaben in zelo priljubljen.

Ampak!!! Krik vam ponuja še drugo rešiten, ki je bolj originalna, vendar ti vzame nekaj èasa in potrpljenja. In kakšna je?

Takoj, ko si èisto dobro zbujen, poišèi tale Krik in najprej pripravi odliène

ÈOKOLADNE KROGLICE po sledeèem receptu:

Za en jedilni krožnik kroglic potrebuješ:

- 20 dag mlete èokolade

- 20 dag zmletih orehov

- 1 žlièko ruma

- 10 dag sladkorne moke

Vse sestavine dobro permešaj in oblikuj kroglice (pazi, da bodo enako velike!). Kroglice nato povaljaj v kristalnem sladkorju.

Poleg kroglic lahko pripraviš tudi JOGURTOVO PECIVO, ki ga postrežeš skupaj s kroglicami.

Kaj potrebuješ?

- 1 jogurt (2 dl)

- 2 jogurtova lonèka moke

- 1 jogurtov lonèek moke

- 0,5 jogurtovega lonèka olja

- 1 pecilni prašek

po želji lahko dodaš še rozine, orehe ali malo ruma

Vse sestavine dobro zmešaj, jih prelij v primeren pekaè in peci približno 45 minut pri 200 C.

Kaj pa glavna jed? Krik ima odgovor tudi na to težko vprašanje. Pripravite NADEVANO ŠTRUCO. Priprava je preprosta, okus pa odlièen.

- 1 francosko štruco (saj veste - to je tista zelooo dolga in ozka)

- 20 dag šunke

- 10 dag posebne salame

- sir - po želji

- 3 trdo kuhana jajca

- 2 žlici masla (razstopi ga!)

- 1 žlico gorèice

- 1 žlico ajvarja

- pol tube majoneze

Vse sestavine nareži na zelo drobne košèke in jih zmešaj (lahko uporabiš multipractic). Štruco na polovici prereži in izdolbi sredico tako, da okoli skorje ostane le še 1 cm kruha. Ostali kruh primešaj sestavinam. Nato štruco nadevaj z dobljeno zmesjo (pazi, da vmes ne bo praznih prostorèkov!) in jo zavij v folijo. Štruca naj bo v hladilnkiu vsaj nekaj ur, preden jo postrežeš.

Tako. Ostane vam še zadnja tretjina dela. Èe spadate med tiste, za katere rojstni dan oziroma zabava brez torte ne obstaja, je najbolje, da pocukate mami za rokav in jo prosite, naj vam pomaga speèi torto.

Èe pa spadate med tiste, ki lahko praznujejo brez torte, je tukaj èisto posebna rešitev: MLEÈNA KUPA Z BOROVNICAMI!

Za 6 oseb potrebujemo:

- 30 dag borovnic

- 6 manjših banan

- 8 kepic vanilijevega sladoleda

- 4 žlice sladkorja

- pol litra posnetega mleka

Priprava: Prihranimo 6 žlic borovnic, ostale damo v mešalnik. Dodamo na kolesca narezane banane, sladkor, mleko in sladoled. Zmiksamo. Nato damo v vsak kozarec dve kocki ledu, žlico borovnic in nekaj rezin banane. Zalijemo z zmiksano maso in okrasimo s slamico.

S hrano ste sedaj preskrbljeni. Kaj pa pijaèa? Tudi to lahko pripravite sami.

Za 3 litre napitka potrebujete:

- 6 ali 7 limon (uporabite lahko tudi pomaranèe ali gernivke)

- sladkor - po želji

Željeno sadje dobro ožamete in po želji poljubno sladkate. Ko se sladkor stopi, zmes zalijte z vroèo ali mrzlo vodo in dobro premešajte. Napitek je pripravljen!

Manjka vam le še izvirna dekoracija in zabava je pripravljena!

Dober tek vam želim!

ANKETA O PREHRANI

Sošolce smo spraševali o njihovih prehranjevalnih navadah. Vprašanja in odgovori so pred vami.

KRIK: Kaj najraje ješ?

Prvo mesto sta zasedli moska hrana in pizza, sledijo jima sendvièi in palaèinke.

KRIK: Èe si sam doma, kaj si pripraviš?

Naši Krikovci niso niè kaj izvirni. Vsi so se enoglasno odloèili za sendviè in jogurt.

KRIK:Ali veš, kdo je vegetarijanec?

Ni dileme - vsi vedo!

KRIK: Ali bi jedel pasje piškote?

Prevladuejo tisti, ki jih ne bi, nekaj pa je takšnih, ki bi jih v skrajni sili jedli.

KRIK: Kaj misliš o reklamah za hrano in pijaèo?

Veèina Krikovcev se je odloèila, da so nekatere v redu, druge pa jim niso všeè.

KRIK: Ali se pogosto prehranjuješ s "fast - food" (hitro hrano)?

Ne. Krikovci jedo takšno hrano samo obèasno.

KRIK: Na kaj pomisliš ob besedi hrana?

Veèina vas pomisli na kosilo, malico, veèerjo in zajtrk, na razne dobrote, preživetje in kalorije.

Krikec naroèi jajèka na oko. Ko poje, poklièe natakarico in naroèi:" Kozarec radenske, prosim. Zgaga me peèe."

Natakarica: "A po jajcih?"

Krikec: "Ne, po grlu…"

INTERVJU Z GOSPO NATAŠO KRANJC

1. Kakšna je po vašem mnenju zdrava prehrana?

Zdrava prehrana je pravzaprav po merilih zdravstvene organizacije toèno doloèena. Vendar se slovenska zdrava prehrana na vsak naèin malo loèi od tiste, ki jo predlaga svetovna zdravstvena organizacija, zato bom govorila o slovenski prehrani, ki temelji na tako imenovani zdravstveni piramidi. Piramida je zasnovana tako, da je spodaj v najširšem delu, ki ga je približno 50%, najveè izdelkov iz žita (polnovredno žito, ko je žito mleto celo s kalèki in z ovojnico vred), pa potem izdelki iz žita, razne testenine in kosmièi. Nad tem najširšim delom je približno 15% sadja in zelenjave (najboljše, èe je èim veè svežega) in pa še 15% mleka in mleènih izdelkov. Èisto na vrhu piramide - v najmanjšem delcu so pa mašèobe in pa sladkor. To pomeni, da v naših obrokih pojemo najveè tistega, kar je v najširšem delu piramide in najmanj tistega, kar je v piramidi najožje.

2. Ali je vegeterijanska hrana zdrava prehrana?

Še do 10 - 15 let nazaj je veljalo, da je vegeterijanska prehrana nekaj posebnega in da ni zdrava, to pa zato, ker so vegeterijanci v svoji prehrani èutili zelo veliko pomanjkanje B vitamina. Znanost pa je že toliko napredovala, da tudi vegeterijanci z doloèenimi dodatki, ki jih morajo jesti, dobijo popolnoma vse snovi, ki jih telo potrebuje za normalno živlenje. Vegeterijanstvo je v sedanjem èasu popolnoma zdrava prehrana. Najbolj se to pomanjkanje B vitamina kaže zaradi tega, ker se dobi eden izmed skupine B vitaminov samo v živalskih jetrih - vegeterijanci pa tega ne jedo. Krasen nadomestek za te stvari je pivski kvas in morske alge, ki so v zadnjem èasu že povsod na trgu, tako da se s temi dodatki popolnoma uravnoteži prehrana.

3. Zakaj ste se sploh odloèili odpreti to trgovino?

Zato, ker sem sama živela na ta naèin in se tako prehranjevala in ker se mi je zdelo, da je bilo v Kranju še pred 4 leti, ko smo mi s to trgovino zaèeli, premalo tega. Pa še en vzrok je bil. Imeli smo precej bolnega otroka, kar se tièe stvari s hrano in takrat smo zaèeli zelo veliko sami študirati, brati knjige, premišljevati o tem. Tako sem jaz ugotovila, da me te stvari zelo zanimajo, èeprav sem po izobrazbi slavistka. Odloèili smo se, da pomagamo po eni strani samim sebi s tako trgovino, po drugi strani pa, da zaènemo osvešèati tudi ljudi v Kranju, ker se je videlo, da so z vsemi temi stvarmi obrnjeni samo proti Ljubljani, kjer je nekaj trgovin že bilo. V Kranju smo pa zaèenjali s temi stvarmi.

4. Kako ste izbrali ime JEREBIKA?

Naša želja je bila, da trgovina ne bi imela nobenega mistiènega imena in da ne bi ljudje že od zaèetka premišljevali, èe je to nekaj nenaravnega in nekaj èudnega. Zato smo rekli, da se bo trgovina, ki se ukvarja tudi s prodajo zelišè, zgledovala po enem drevesu, ki ni pravzaprav niè èudežno, tako kot je ta Jerebika. Okoli Kranja je je kar precej. Plodovi so krasni za marmelado in za èaje, imajo neko normalno kolièino C vitamina. To pomeni: èe z jerebiko ravnaš po neki normalni poti, da ti da tudi neko normalno kolièino zdravja. Po drugi strani sem pa jaz rojena v keltskem znamenju Jerebike, tako da malo je pa le povezano na ta naèin.

5. Kako se vi prehranjujete?

Moj naèin prehranjevanja ni vegeterijanski, ampak uravnotežen - to pomeni tako, kot sem na zaèetku povedala o zdravi prehrani. Res je, da ne jem mesa in mesnih izdelkov in da od mleènih izdelkov pojem vèasih samo jogurt, ne jem sira, vendar pojem zelo veliko izdelkov iz pšenice (ogljikovih hidratov), precej zelenjave in sadja. Pri drugih stvareh pa zares pazim, da dobi moje telo še razne dodatke, ki so potrebni. Moram reèi, da se poèutim zelo zdravo. Zelo podobno se prehranjejejo tudi moji domaèi.

6. Kako ste se na to hrano privadili?

S to hrano smo zaèeli zaradi težav pri zdravju. Z možem sva imela težave z želodcem in tako kot sedaj svetujem mnogim, ki pridejo, naj najprej opustijo salame, konzervirane mesne izdelke, bel sladkor, prežganje v juhi in s takim naèinom smo zaèeli tudi mi. Tega je sedaj že približno šest, sedem let in takrat je bilo literarure in znanja v tem smislu zelo malo. Mogoèe smo delali tudi velike napake: tako, da smo jedli veliko kruha z marmelado in z maslom itn. Dejansko smo se uèili na lastnih napakah. Na noben naèin se nam na to hrano ni bilo treba privajati, ampak je to naraven odziv telesa. Ko èlovek zaène jesti nepredelano hrano, mu taka hrana pomeni veè okusa, mu je prijetnejša na izgled in po okusu, zaradi tega gre to potem postopoma.

7. Kaj najraje jeste in pijete?

Najraje jem stvari iz žita, riž, zelo rada imam tudi proseno kašo s suhim sadjem. Pijem pa samo jabolèni sok ali pa zelišène èaje brez sladkorja.

8. Kako so vaši otroci sprejeli to, da se bodo prehranjevali bolj zdravo - da ne bodo veè jedli normalne hrane?

Otroka sta stara 12 in 14 let. Sin je imel zelo hudo presnovno bolezen in smo tudi zaradi tega zaèeli drugaèe jesti. Hèerka je pa v pubertetniških letih in tudi sama zaèenja zase skrbeti, za svojo kožo in za svoj izgled. Ko sva z možem zaèenjala drugaèe jesti, sta otroka poskušala najino hrano. V ta naèin prehranjevanja jih nisem silila. Vedno sta imela na razpolago: ko sva midva jedla rjav riž, sta onadva jedla bel riž, ko sva midva jedla èrn kruh, sta onadva jedla belega. Tej hrani sta se postopoma sama prilagajala, kakor jima je paè ustrezalo. Vendar moram povedati, da otroka še vedno jesta meso. Zlasti sin, medtem ko hèerka že zaradi vseh dogodkov zaradi mesa, zaradi teh stvari meso odklanja, vèasih je kakšne stvari iz purana, mleka skoraj ne pije veè, v glavnem samo jogurt, jajca uporabljamo samo v prehrani. Pravzaprav sem poskušala nekaj èasa tudi pri njima s tako prehrano - bolj strogo zdravo prehrano. Vendar sem ugotovila, da je prav, da se sama odzoveta in da jesta tisto, kar jima ustreza. Res pa je, da pri nas doma nimamo belega sladkorja, nimamo bele moke. To pomeni, da tisto, kar je pa najbolj zdravo, tisto pa zares upoštevamo in to je tudi njima všeè.

9. Kakšno hrano priporoèate nam mladim?

Na kratko tako, kot sem rekla za moja dva otroka. Jejte zares kvalitetno hrano, ki je sestavljena iz piramide (glej prvi odgovor), ne pretiravajte pri mašèobah. Mašèobe so skrite v vseh pomfrijih, v vseh èokoladah, pazite na sladkor, v coca-coli ga je zelo veliko. Jejte zdrave jogurte, to so taki brez sadja in sladkorja, raje si sami narežite sadje v jogurt, bo boljše. Niè hudega, èe boste enkrat ali dvakrat na teden pojedli kakšen zrezek, èe vam to seveda ustreza, ampak naj to ne bo na pariški naèin, ki je scvrt v mašèobi. Zlasti vaše stare mame še znajo skuhati polento, zelje, žgance. Naj ne bi bil vsak dan na mizi pomfri, zrezek in coca-cola zraven, ampak naj bi tudi poèasi zaèeli z žiti.

10. Kaj menite o hujšanju?

Hujšajo vsi od 12. do 82. leta, zlasti dekleta pa tudi fantje že zaèenjajo. Èe se èlovek pravilno prehranjuje, hujšanje ni veè potrebno. Teža zaniha za 2 do 3 kilograme èez zimo. Je pa tako, èe ima nekdo res previsoko težo po puberteti, je hujšanje nujno, ker prevelika teža vpliva na težave z holesterolom, lahko se pojavi sladkorna bolezen, lahko se obrabijo kolki. Èe gre pa to za nekaj kilogramov, se pa da hujšati z eno zelo preprosto metodo: treba je manj in kvalitetnešje jesti, obroke razdeliti na veèkrat na dan, nehati s sladkarijami, s coca-colami, s pomfriji. Potem je pa v redu, potem pa tudi v vaših letih ni niè narobe, èe se mogoèe veèerja izpusti, pa razni dodatki izpustijo (predvsem sladki dodatki) in za tista 2 ali pa 3 kilograme shujšamo, seveda ob telovadbi.

11. Ali se veliko izobražujete, da kupcem znate svetovati?

Jaz imam obèutek, da se še vedno premalo, ker je zaenkrat v Sloveniji teh predavanj in teh šol še zelo malo. Po drugi strani pa tudi sama sodelujem pri izobraževanju drugih. Ves èas se je potrebno izobraževati in se izobražujem. Ljudje sami morajo priti do mene, ker je še vedno zelo težko priti do ljudi in jim preko èasopisa ali pa preko radia o tem govoriti. Lažje se je meni izobraževati, kot pa ljudem priti se izobraževat. Na žalost je še zmeraj tako.

12. Kateri so najpogostejši artikli, po katerih vaši kupci posegajo v vaši trgovini Jerebiki?

Zelo veliko prodamo kosmièev in mešanic kosmièev - to so musliji, potem se proda precej kruha - èrnega in polnozrnatega (ki je zelo dober - preizkušeno), zadnje èase prodam zelo veliko sojinih izdelkov, ki so izredno okusni - to so razni jogurti, pudingi in mleko. To je nekaj najpogostejših stvari. In pa še sladkarije - te zdrave sladkarije, ki pa jih vsi pogrešajo.

13. Kako gledate na to, da je fast food vse bolj priljubljen?

Fast food je odraz hitrega naèin življenja, in ker se hoèemu približati svetu, se mu na žalost približujemo tudi v slabem. Èe imajo ljudje èas, potem se v miru usedejo in v miru pojedo svoj obrok, ki ga tudi v miru skuhajo. Fast food je nevaren!! V njem je skritih zelo veliko mašèob in to tistih najhujših - precvrtih in prežganih mašèob. Ta hrana vsebuje tudi veliko gaziranih pijaè, ki niso zdrave. Po merilih svetovne zdravstvene organizacije naj bi en hamburger ali pa en èips na tri tedne v telesu ne naredil take grozote, kot jo naredi, èe se to je vsak dan. Fast food je nevarno jesti vsak dan trikrat na dan.

14. Ali je še kaj zanimivega, pa vas nismo vprašali?

Ja, seveda. Te stvari sem predstavila sedaj zelo na kratko. Lahko bi vam predstavila kakšen artikel prav posebej. Lahko bi še veliko veè govorili o stroènicah, ki so pri nas precej zanemarjene, pa mogoèe o tofuju in seitanu, ki sta en tak bav bav v vegeterijanski prehrani, pa recimo o posameznih vejah zdrave prehrane, med katere sodi ali makrobiotika na eni strani (ta prihaja iz Amerike oz. iz Japonske) ali pa prehranjevanje samo s sadjem in zelenjavo. Samo zdi se mi, da nekatere mlade zanima predvsem, kako bi jedli dobro, da bi bilo njim všeè po okusu, pa da ne bi bilo kakšnih stranskih posledic, ki se najbolj vidijo - to so kilogrami in pa mozolji. Mogoèe bi na koncu svetovala uporabo PIVSKEGA KVASA. To je tisti pivski kvas, ki ima zelo veliko B vitamina in po eni strani pomirja, malo živèke sedaj spomladi, po drugi strani pa izredno kvalitetno vpliva na kožo. Kvas se lahko dobi v tabletah in v prahu, je zelo poceni, tako da si ga lahko privošèi vsak. Zelo veliko mladih v vaših letih si je zelo popravilo kožo, ko so uporabljali kvas.

Na koncu pa imate pred seboj še en primer zdravega jedilnika:

ZAJTRK: kosmièi - musli preliti z jogurtom ali mlekom;

KOSILO: zelenjavna juha, rjav riž z leèo v omaki, košèek tofuja (kdor tofuja ne mara, pa lahko en kos puranjega mesa), solata;

VEÈERJA: en kozarec posnetega mleka ali jogurt, za tiste bolj laène pa kos èrnega kruha, ki je lahko namazan z domaèo marmelado, ki ni preveè sladka ali pa skuta, v katero spomladi, ko manjka vitaminov, vmešamo kalèke ali krešo;

DOP. IN POP. MALICA: kos èrnega kruha in sveže sadje (lahko tudi brez kruha).

Intervjuvala: Nina Valant, 8.è

Sošolec: "Kakšen je tvoj oèe po treh mesecih shujševalne?"

Krikec: "Kar dobro. Iz tetoviranega orla na njegovih prsih je nastal komar..."

Krikec: "Gospod doktor, zaradi diete, ki ste mi jo predpisali,sem tako laèen, da bi še travo pojedel."

Doktor: "Kar daj, Krikec, saj trava ima samo osem kalorij."

Krikec: "Natakar, v solati sem našel èrva, polža in muho!"

Natakar: "Kaj pa se pritožuješ, saj si vendar naroèil mešano!"

ŠE ENA NATAKARSKA

Krikec: "Natakar, porcijo pravopisnih napak, prosim."

Natakar: "Oprostite, tega pa nimamo."

Krikec: "Seveda imate. Na jedilnem listu so..."

ŠALE Z JUHO IN MUHO

- Natakar, v moji juhi je muha!

- Ne razburjajte se, saj je ne bo veliko popila!

- Natakar! Kaj pomeni ta muha v juhi?

- Ne vem, jaz sem natakar, ne vedeževalka!

- Natakar! kakšne muhe pa so to v juhi?

- Brez skrbi, današnje!

- Natakar! V juhi sem našel majhno muho!

- Želite morda veèjo?

- Natakar! V moji juhi je mrtva muha!

- Moje sožalje!

- Natakar! V moji juhi plsvata dve muhi!

- Ali mislite, da vam bosta za ta denar igtali vaterpolo?

- Natakar! V moji juhi plava osa!

- Oprostite, muh je zmanjkalo.

- Natakar! Poglejte: v moji juhi je las! Ali je lahko še kaj hujšega kot las v juhi?

- O je: juha v laseh!

ÈOKOLADNE DOBROTE

Nekateri mislijo, da je èokolada slaba za naš organizem, ker redi in kvari zobe. Obstajajo pa tudi pozitivne lastnosti èokolade:

- Èokolada nam daje energijo.

- Èe pred nastopom pojemo malo èokolade, se lahko znebimo treme.

- Pri uèenju pomaga, da pojemo za zbranost nekaj tablic èokolade.

Prav zato sva vam danes pripravili dva èokoladna recepta.

ÈOKOLADNE SLAŠÈICE

Doma lahko pripraviš odliène slašèice, tako da svoje najljubše sadje pomakaš v zmehèano èokolado. Prikazane sestavine lahko prevleèeš s èokolado, jih zaviješ v lep papir in podariš. Z njimi tudi lahko okrasiš torto ali se preprosto posladkaš.

Za to potrebuješ:

- 150 g jedilne èokolade

- orehe, mandeljne

- èešnje, jagode, grozdje, krhlje mandarine

1. Èokolado razlomimo v skledo. Nato v ponvi zavremo nekaj vode.

2. Skledo postavimo na lonec z vrelo vodo. Pri nizki temperaturi mešamo èokolado, dokler se popolnoma ne stali.

3. Skledo previdno postavimo na zloženo kuhinjsko cunjo.

4. Košèke sadja nabadamo na zobotrebce in jih do polovice namakamo v èokolado. Nato jih polagamo na peki papir, da se èokolada strdi. Orehe in mandeljne pa s prsti do polovice pomakamo v èokolado.

Gotovo sadje na koncu položimo v papirnate skledice.

ÈOKOLADNE KROGLICE

Te kroglice so zares slastne in okusne. Iz navedenih kolièin sestavin dobimo osem kroglic. Èe jih želiš dvakrat ali trikret veè, je treba kolièine podvojiti ali potrojiti.

Za to potrebuješ:

- 50 g sladkorja v prahu

- 50 g polnomastne skute

- 50g sesekljanih orehov

- èokoladne mrvice

1. Skuto, sesekljane orehe, sladkor v prahu in kakav stresemo v skledo in vse dobro zmešamo.

2. Iz mase delamo kroglice v velikosti frnikul in jih povaljamo med dlanmi. Naredimo lahko tudi veèje.

3. Na mizo potresemo èokoladne mrvice in kroglice previdno povaljamo v njih. Nato vsako kroglico položimo v papirnato skledico.

Upava, da vam bodo najine èokoladne dobrote všeè.

Neža & Petra

Nazaj na zacetek

MODA

NEKAJ NASVETOV ZA LEPŠE NOHTE

1. Po umivanju si roke vedno namažite s kremo za roke.

2. S kovinsko pilico si pilite nohte vedno samo v eni smeri.

3. Stopala in nohte na nogah redno umivajte, masirajte in jih mažite s hranilno kremo.

4. Jejte pravilno sestavljeno hrano.

5. Zavedajte se, da se roke in nohti najprej in najhitreje postarajo, zato jih skrbno negujte.

6. Pilice, škarjice in drugi pripomoèki naj bodo najboljše vrste.

7. Nikoli ne porežite ali spilite stranskega robu nohta.

8. Ne potiskajte kožice na nohtu nazaj s prsti, brisaèo ali ostrim predmetom.

9. Zgornji rob nohta naj bo lepo oblikovan. Oblikujte ga s škarjicami.

10. Ne pušèajte si predolgih nohtov, saj jim to odvzema èvrstost.

11. Nohtov na nogah ne oblikujte v okroglino. Porezani morajo biti naravnost.

12. Ne grizite si nohtov.

13. Èe so nohti huje poškodovani, se posvetujte z zdravnikom ali z manikerko.

DESET NASVETOV ZA NEGO LAS

1. Uživajte pravilno sestavljeno hrano, ki vsebuje veliko proteinov, svežega sadja in zelenjave. Jejte èim manj pražene hrane, škrobov in sladkih jedi.

2. Redno si umivajte lase z blagim šamponom.

3. Vsakih štiri ali pet tednov si lase pristrizite, da odstranite razcepljene konice in uredite si prièesko.

4. Skrbno izbirajte pripomoèke za nego vaših las. Uporabljajte dobre krtaèe. Ne uporabljajte navadnih gumic.

5. Ne krtaèite si las, kadar so mokri, za mokre lase uporabljajte širokozob glavnik.

6. Z rednim masiranjem poživljate krvni obtok in dotok krvi k lasnim koreninam. Masiranje lasišèa ni priporoèljivo za zelo mastne lase.

7. Redna uporaba regeneratorja bo zmanjšala škodljive posledice sonèenja, umazanije itd.

8. Ne krtaèite in ne èešite si las nazaj.

9. Ne pretiravajte z umivanjem las, saj jim s tem odvzamete naravne mašèobe.

10. Redno telovadite.

Zorica Dragojeviè, 7.a

Modni kreator Gai Mattido je zaposlil LA TOYO JACKSON, sestro slavnega Jacksona (Michaela), ki je hkrati tudi èrna ovca v družini. Pokazala se je na modni reviji v Rimu, kjer je nastopila v beli veèerni obleki.

Gai Mattido je znan po tem, da na modne revije vabi predvsem dekleta, ki niso veè v polnem cvetu mladosti, La Toya pa že kar krepko gazi proti prvi polovici stoletja. La Toya je novinarjem izjavila, da si moèno želi še naprej opravljati delo manekenke.

Sanja Mediè, 7.b

Nazaj na zacetek

Joj, kako nekateri primerjajo angleške skupine! East 17 so boljši kot Take That (kar je res!), Worlds Apart so lepši kot Blur. Da o tem, kakšna je napetost med irskimi Boyzone in nizozemskimi Caught in The Act, sploh ne govorimo. Pa pustimo pri miru primerjave. Èe hoèemo z eno besedo oceniti èlane skupine East 17, lahko napišemo samo - izjemno!!! Res je, Tony Mortimer, Brian Harvey, John Hendy in Terry Coldwell so postali stalnica pop glasbe.

Èeprav že kar nekaj èasa uspešno zabavajo mlade po svetu, jim je šele pred letom dni uspelo, da so s skladbo Stay Another Day osvojili angleško lestvico. Lepa balada se je na tržišèu pojavila ob novem letu, poleg tega pa je bila posveèena Tonyjevemu umrlemu bratu in vse to je bila izjemna priložnost za vzpon na sam vrh.

OSEBNI PODATKI:

Rojstni dan: 21.10.1970

Rojstni kraj: Stepney, Anglija

Višina: 183 cm

Prejšnja zaposlitev: preprodajalec oblek

Jed: zapeèen pišèanec

Hobi: astrologija, ples

Rojstni dan: 8.8.1974

Rojstni kraj: London, Anglija

Višina: 162 cm

Prejšnja zaposlitev: inštalater

Jed: hitro pripravljena hrana

Hobi: glasba, biljard

Rojstni dan: 26.3.1971

Rojstni kraj: Barking, Anglija

Višina: 175 cm

Prejšnja zaposlitev: kuhar

Hobi: nogomet in pes Levi

Rojstni dan: 21.7.1974

Rojstni kraj: London, Anglija

Višina: 173 cm

Prejšnja zaposlitev: tiskar

Hobi: miksanje skladb, delo v studiju

Maja Krasiè, 7. a

Prijetni na pogled, atletskih postav, dobri plesalci, simpatièni glasovi. Potrebujejo za uspeh še kaj drugega? Skoraj da ne. To so Worlds Apart, fantje, ki navdušujejo najstnice. Zdaj ko je njihova skladba Could it be I'm Falling in Love zasedla lestvice po Evropi, samo še potujejo in nastopajo. Na njihovih nastopih se dogaja, da dekleta padajo v trans in nemogoèe vrešèijo. Ni kaj, takšen je glasbeni svet.

Worlds Apart so skupaj tri leta. Skupina je nastala tako, da je producent Gary Willson objavil raspis za mlade glasbenike.Prijavilo se je okrog deset tisoè fantov, med katerimi je Gary izbral tako imenovano veènacionalno zasedbo.

Celo ime: Cal Aaron Cooper

Datum rojstva: 9.10.1973

Kraj rojstva: Birmingham

Višina: 178 cm

Barva las: rjava

Barva oèi: rjava

Najjed: mehiška hrana

Najknjiga: Teh latcher in teh Rye

Najfilm: Blues Brothers

Najmesto za poèitnice: Florida

Oblaèila: jeans, srajca in škornji

Datum rojstva: 29.2.1972

Kraj rojstva: London

Višina: 178 cm

Barva las: rjava

Barva oèi: modro-zelena

Najjed: kitajska jed

Najknjiga: Knjiga o džungli

Najfilm: Terminator II

Najmesto za poèitnice: kjerkoli, samo da je vroèe

Oblaèila. jeans in srajca

Datum rojstva:16.7.1973

Kraj rojstva: Sylhet, Bangladeš

Barva las: èrna

Barva oèi: rjava

Najjed: sendviè s pišèanèjim mesom z veliko majoneze

Najpijaèa: jabolèni sok

Najknjiga: Teh inner Game of Music

Najfilm: Jurski park

Najmesto za poèitnice: Malta

Oblaèila: modra jakna, podobna mornarski uniformi

ZA ÈETRTEGA ÈLANA PA NIMAMO PODATKOV.

Maja Krasiè, Zorica Dragojeviè, 7.a

COVENT GARDEN je v Londonu prostor, kjer se zbirajo žonglerji, požiralci ognja, vrvohodci, pantomimiki in nakljuèni sprehajalci. Obèasno se tu pojavijo tudi glasbeniki. In nekega jesenskega jutra so ostrmeli, ko sta se z akustiènima kitarama pojavila Bon Jovi in Richie Sambora (Bon Jovijev kitarist). Zapela sta nekaj skladb kar tako, meni niè tebi niè. In tisti, ki so njun nastop spremljali, so bili v razpoloženju od navdušenja do ravnodušnosti.

Bon Jovi je oèe dveh otrok (hèerka Stephanie in sin Jesse James), z ženo Dorotheo pa prièakujeta še enega malèka, ki je prijokal na svet marca ali aprila letos. Bon Jovi snema tudi film, v katerem bo igral glavno vlogo. Novi film se imenuje THE LEADING MAN. Režiser je Jhon Dvigan, ki je posnel tudi znani film SIRENAS.

To pa ni vse, s èimer se Jon trenutno ukvarja. Da bi se èlani njegove družine (Dorothea, Stephanie, Jesse James in mali narašèaj kar najbolje poèutili, bo kupil novo hišo na Malibuju, v predmestju L.A. Rad bi, da bi se do sreènega dogodka družina preselila v novi dom.

Tudi drugi trije èlani skupine so se odloèili, da v kratkem odmoru poènejo stvari, za katere med glasbenim delovanjem ni èasa.

Richie Sambora (kitarist) se bo s svojo spremljevalko Heather Locklear odpravil na poèitnice v Pariz.

David Bryan (klavir) in njegova žena Gatin se bosta posvetila svojima dvojèkoma, Tico Tores (bobnar) pa svoji novi izvoljenki, manekenki Evi Hercigovi.

Skupina JON BON JOVI bo letos izdala CD plošèo, na kateri bodo posnete pesmi s koncerta. Album se bo imenoval Live.

Zorica Dragojeviè, 7.a

BON JOVI: HEJ GOD

Hey God, I'm just a little

Man got a wife and family.

But I almost lost the house.

Yeah, I bought into a dream.

We're barely holding on

when I'm in way too deep.

We're two paycheques away from

living out of the streets.

She's a working single mum.

Like saint she don't complain.

She never say a word, but she thinks

that she's to blame.

Her son just got convicted, he blew

some punk away.

She did her best ti raise him, but the

world got in the way.

Hey, God - tell me what the nell is going

on, seems like all the good shits gone.

It keeps on getting harder hauging on.

Hey God, there's nights you know I

want to scream.

These days you're even harder

I know how busy must be, but hey

God…do you ever think about me.

Born into the ghetto in 1991, just a

happy child playing beneath

A acautlots' his playground, by 12

he's got a gun.

The adds are bet against him, junior

I'd get down on my knees, I'm going to

try this thing your way.

Seen a daying man too proud to beg, spit

on his own grave.Was he too gone to save?

Did you even know kis name?

Are you the one to blame, I got

something to say.

Glasbeni skupini THE BEATLES so posvetili verigo lokalov Pepper's v Singapurju, ki so jih odprli to leto. Leta 1994 so v Angliji odprli prvi lokal, ki je okrašen s slikami in fotografijami, ki prikazujejo njihovo zgodovino. Na Otoku so danes odprti že štirje podobni lokali. V tem letu mislijo odpreti take lokale tudi v Manili, Šanghaju, Bankoku in Džakarti.

Britanski pevec in bobnar PHIL COLINS se je po 25 letih odloèil zapustiti pop-rock skupino GENESIS in nadaljevati samostojno kariero. Po daljšem premisleku se je 44-letni pevec odloèil, da bo z znano skupino sicer še naprej nastopal, vendar pa se bo bolj posvetil filmskim projektom, jazz projektom in solo pevski karieri.

Sanja, 7.b

Nazaj na zacetek

KRIK V KINU

SHARON STONE se je na svoji poti po Evropi med drugimi menda ustavila tudi v Monerellu, kjer ima svoj sedež sloviti proizvajalec luksuznih športnih avtomobilov Ferrari. Sharon si je ogledala tovarno in izrazila željo po avtomobilu biserne barve, ki bi se ujemala z njeno najnovejšo verižico, ta pa je stala veè kot tri milijone mark. Predstavnik tovarne ni povedal, ali bo njeni želji ugodeno.

PAMELA ANDERSON je že nekaj èasa poroèena s Tommyjem Leejem, bobnarjem skupine Montey Crue. Tommy ji je za poroèno darilo podaril težkega harley davidsona. Zato se je Pamela konèno odloèila za opravljanje vozniškega izpita. Nekaj pa je gotovo, da seksi lepotici inštruktorjev, ki bi ji pri tem izpitu pomagali, sigurno ne bo primanjkovalo.

CHRISTOPER REEVE, nesreèni SUPERMAN, ki je paraliziran, odkar je lani maja padel s konja, bo spet nastopil pred kamero. Privolil je namreè, da bo za novoletne praznike na eni od ameriških televizijskih postaj predstavil animirani film Lev in jagnje.

Želimo mu vso sreèo.

Znani filmski igralec je prišel v ribjo restavracijo. Lastnik je pritekel in ga prijazno pozdravil, rekoè: "Zelo sem vesel vašega obiska! Pri nas lahko naroèite in dobite vse, kar plava v slani in sladki vodi!"

Igralec: "Res? Potem bi pa naroèil Esther Williams!"

AKCIJA JE FUL ATRAKCIJA

5,4,3,2,1... Tako ne odštevajo samo na Cape Caneverlu ob izstrelitvi Discoveryja, ampak tudi na snemanjih èesarkoli že, le da na izstrelitveni plošèadi dodajo še vzlet, tu pa akcija, režiser pa doda še èisto nepotrebni snemanje, saj vsi vemo, za kaj gre.

Preden se lotimo snemanja filma, moramo vse natanèno napisati: najprej ideja, snemanje kadrov, najdemo pravo okolje, lahko se zgodi, da nas zaène preganjati kak razjarjeni kmet s svojim pudeljnom, zato moramo vprašati za dovoljen pristop na tuje ozemlje, po napisanem scenariju pa izberemo še igralce.

Snemanja z igrano vsebino so težja kot snemanje dokumentarcev. Vsako napako igralcev je potrebno popravljati, saj brez tega film ne more biti dober. Ko pa je le-ta že posnet, ga je treba še optimalno zmontirati. Tudi vsebinsko mora biti film dovršen. Slejkoprej mora odgovoriti na vprašanja, ki smo jih prej zastavili gledalcem (razen pri nadaljevankah).

Na naši šoli deluje video krožek pod vodstvom Marka Šmuca, udeleženci pa smo moja malenkost, Žiga, Klara in Nina. Snemamo s šolsko kamero. Za maj pripravljamo nov projekt, za katerega upamo, da bo uspešen. Jeseni pa nas èaka tekmovanje za snemalce iz cele Slovenije. Takrat bomo posneli igrani film, a o tem ne morem še niè izdati. Morda ga boste videli na kranjski TV.

Alex Polajnar, 7.a

Vse o filmu ste seveda slišali pri slovenšèini: kdo je igral pa režiral pa napisal scenarij in posodil glas in kako so snemali itd. itd. Toliko je bilo vsega, da se mi je v možganih naredila ena velika zmeda. Ampak ko sem zagledal njega - malega, ljubkega, rožnatega pujsa, vam reèem, da me je takoj minila želja, da bi še kdaj pojedel kakšen svinjski kremenateljc (oprostite, zarebrnico sem hotel reèi). Babe je torej prisrèen prašièek, ki bi rad svoje življenje osmislil s tem, da bi postal èuvaj in gonjaè ovc (skratka, pes ovèar). Zgodba je zelo zanimiva, pripoveduje pa o kmetu in prašièku, ki se sreèata v zabavišèu in se na prvi pogled vzljubita. Ko kmet prinese prašièka domov, njegova žena v mislih že zagleda èudovito božièno peèenko. Mož pa o tem noèe niti slišati. Opazi namreè, da se Babe obnaša kot pes...

Film sem si torej z veseljem ogledal. Nekateri moji sošolci so ga videli že drugiè ali tretjiè. Èe bi ga ocenjeval jaz, bi mu dal èisto desetko.

Domen Ruèigaj, 6.d

LESTVICA NAJBOLJŠIH FILMOV

1. Nevarna srca

4. Zbogom Las Vegas

5. Smrtonosni spopad

7. Manekenka in detektiv

10.Babe

Nazaj na zacetek

Hladni vetrovi se podijo po deželi, listi odpadajo z dreves in sonce je zaplulo v škorpijonovo znamenje. Ljudje, rojeni v tem letnem èasu, imajo moèno voljo in željo vzbuditi kaj novega. Njihova energija je brezmejna. Znajo se sooèiti z ljudmi in vedo, s kom imajo opraviti. Spopade ljubijo, to jim prinaša njihov regent Mars. Na zunaj zbirajo miren in ravnodušen videz, ki pa skriva pravi vulkan v notranjosti. Skrivnostnemu škorpijonu se prilegata siva in èrna barva. Njihova sreèna kovina je železo. Najlepše pa se bodo kamni njihove sreèe poèutili v zlatem okovju. In ti kamni so granat, topaz in ametist.

Ljudje, rojeni v tem znamenju, zbujajo miren videz, toda v duši skrivajo marsikaj. Nadvse ljubijo svojo neodvisnost, ravnajo pa pogosto nagonsko in veljajo za nepoboljšljive optimiste. Želijo praviènost, ker pa se naglo odloèajo, se drugim zdijo nepravièni. Vendar pa kmalu spoznajo, kaj je narobe in poskušajo popraviti. Sreèna kovina je kositer. Za talisman naj si izberejo kot morje zeleni turkiz, njihova sreèna kovina pa je tudi temni safir.

Ljudje tega znamenja slovijo po gospodarnosti. Vendar v svojem poèetju nikoli ne prehitevajo, saj vse dobro premislijo. Previdnost je mati modrosti, pravijo, èe se ta lastnost druži z zadržanostjo in premetenostjo, bo nedvomno nekaj uspeha. Ti prizadevni delavci vztrajno korakajo proti cilju in le poredkoma se jih poloti nestrpnost. Tedaj jim pade na misel nekaj lahkomiselnega, vendar so po naravi premišljeni, zato premagajo tudi takšne slabosti. Njihova sreèna kovina je svinec. Za talisman naj si izberejo oniks.

Ljudje, rojeni v znamenju vodnarja, verjamejo v moè narave, iz katere èrpajo življenjsko moè. Vodnarji imajo nenavadne slutnje o prihodnjih dogodkih in živahno domišljijo. Znaèilno zanje je, da poskušajo dognati vse do dna in se ne zadovoljijo s polovièarstvom. Napredek jim pomeni vse in v mišljenju so obrnjeni v prihodnost. Kar je minilo, je za njimi, za preteklostjo se ne bodo jokali. Sreèna kamna sta safir in ametist.

Zdi se, da jim življenje marsikdaj ni naklonjeno. Ljudje, ki ne poznajo soèutja, èesto ranijo njihova najgloblja èustva.Toda ljudje iz znamenja rib so razpeti v sanjskem svetu, kamor se nenehno umikajo in išèejo tolažbo. Svet surove resniènosti jim vèasih res zagode takšno, da so hudo prizadeti. Neptun obvladuje to znamenje, vèasih se oglasi tudi Jupiter. Njihovi kovini sta kositer in platina. Sreèo jim bo prinašal beli safir in hiacunt.

Leto živalskega kroga se zaèenja 21. marca, torej s pomladjo. Takrat stopi sonce v znamenje ovna. Ljudje, rojeni v tem znamenju, zelo ljubijo naravo in hodijo na sprehode in izlete. Vendar pa niso stanovitni, podobni so paè vremenu ob koncu marca in v aprilu. Zdaj so veseli in živijo kot ptièki na veji, potem pa se jih loti potrtost in zbujajo nezanesljiv vtis. Zlahka se za nekaj navdušijo, vendar se tudi kmalu ohladijo. Radi bi vzbujali vtis moèi, toda v resnici želijo prikriti lastne slabosti. Njihova kovina je železo, sreèni kamni so diamanti in ametist.

POMLADNI HOROSKOP

OVEN: Zakaj si tako trmast? Tvoja trma se izraža tudi v naèinu oblaèenja, komuniciranja in seveda prehrane. Poskusi spremeniti vsaj nekaj od tega. Ne zaradi drugih, paè pa zaradi sebe, saj boš kmalu potreboval svoje samozaupanje. Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si.

BIK: Prepovedan sadež - èokolada - je seveda najslajši. Samo ne sprašuj, od kod mozoljèki. Poskusi vsaj z belo èokolado. Sprememba bo vidna tako na koži kot v vsakdanjem življenju. Splaèalo se bo.

DVOJÈKA: Kot tvoj znaèaj je tudi tvoj naèin prehranjevanja zelo raznolik, pester in spremenljiv. Pri prehrani je to super, glede znaèaja pa le malo premisli. Ne bodi tak kot aprilsko vreme!

RAK: Po novem letu ti gre vse kot po maslu - šola, ljubezen, prijateljstvo... Pa bo vedno tako? Žal se nad teboj že zbirajo èrni oblaki, ki ne prinašajo niè obetavnega. Pa še to: ne zanašaj se na druge! Malo špinaèe, nekaj soje, pa kakšen vitaminèek - in vse probleme boš rešil, kot bi mignil!

LEV: Zima - letni èas, ki ga najbolj sovražiš, je za tabo. To leto ti doslej še ni prineslo kakšnih posebnih

uspehov. Poskusi spremeniti naèin prehrane, pa bodo uspehi prišli sami po sebi. Tudi v ljubezni. Si jo (ga)

že kdaj povabil(a) na sadno kupo? Zdaj je prava priložnost za to.

DEVICA: Se še vedno smeješ prijateljici, ki "živi samo od zelenjave", hkrati pa se ji èudiš, kako vse težave

premaga brez problemov? Premisli! Pomlad je najprimernejši èas za spremembo prehranjevalnih navad.

TEHTNICA: Komaj èakaš junij: konec šole - hvala bogu, pa še tvoje najljubše sadje, èešnje, prihaja. Le

najej se jih, saj so zdrave. In še tvojemu slabemu razpoloženju bodo dale vsaj malo barve - za boljši videz,

ŠKORPIJON: Pomlad je zadnji èas za spremembo frizure, obleke, smisla za humor in make-upa. Že skoraj

vsi okrog tebe so te navelièani. Morda se ti po koreniti spremembi ne bo veè treba spraševati, kdaj bo prišel

tisti(a) pravi(a). Korenje dela prave èudeže: oèi se ti bodo svetile in polt blešèala.

STRELEC: Zakaj se vedno smiliš sam sebi? Vzemi si èas in premisli. Kljub temu, da ti ni in ti tudi ne bo z

rožicami posuto, lahko marsikaj spremeniš. Poskusi s prijaznim nasmehom in lepo besedo, pa kakšno suho

figo deni v usta. Boš videl, kako je dobra - tvoje življenje bo nenadoma postalo sladko.

KOZOROG: Na koledarju že odštevaš dni do konca pouka. Toda pazi! Do takrat je še kar nekaj èasa, pot

pred tabo pa trnova. Izberi si pravo pot! Pomagali ti bodo vitamini, skriti v sadju in zelenjavi. Nikar ne

skopari z njim. Boš videl, splaèalo se bo.

VODNAR: Nehaj se že basati s èipsi in kokicami! Raje pojdi na sprehod in obèuduj naravo, kot pa da se

cele dneve valjaš pred televizorjem! Tudi na prijatelje, ki jih boš še hudo potreboval, nekoliko pozabljaš.

Mimogrede zgrizi kakšen oreh ali lešnik, pa boš v trenutku poln energije.

RIBI: Pomlad - tvoj najljubši letni èas. Tako kot v naravi se tudi v tebi vse prebuja. Veèina naèrtov, ki jih

kuješ, je uresnièljiva, vendar bo za uresnièitev potebno veliko energije. Kot smo svetovali že vodnarju, ribe

pa ste z njim povezane: lešniki, orehi, suho sadje - in moèi ter volje ti bo še ostajalo.

Anja Knific, 8.è

Poskusite, mogoèe vam uspe !!!

1. Doma pospravljaš, podre se ti postelja, kaj narediš ??

a) Teèeš in takoj poveš staršem.

b) Poskusiš in jo pospraviš.

c) Se cmeriš in upaš, da bi se popravila sama.

2. Konèno ti uspe pospraviti sobo, ko zagledaš na tleh packo. Kaj narediš? Ne moreš je pomiti, saj imaš parket.

a) Packo odstraniš s krtaèo, s tem sicer poškoduješ parket, vendar kupiš lak in z njim pobarvaš, da se niè ne vidi.

b) Vzameš tepih in z njim prekriješ packo.

c) Obupaš in packo pustiš.

3. Da bi se malo odpoèil, greš ven.Tam zagledaš svojo bando.

a) Skriješ se, ker se vsega navelièan.

b) Greš k njim, saj noèeš, da bi ti zamerili.

c) Greš k njim, ker pa si slabe volje, pa se zaèneš z njimi prepirati.

4. Prideš domov in se spomniš, da naslednji dan pišete.

a) Ne da se ti uèiti, zato greš raje spat.

b) Le malo prebereš, da bi starši mislili, da se uèiš.

c) Nauèiš se tisto, kar se moraš.

5. Ko nastopi noè, moraš brati.

a) Bereš knjigo za domaèe branje.

b) Bereš knjigo, ki ti je všeè.

c) Bereš oboje po malo.

6. Zjutraj se zbudiš in se zgroziš nad današnjim dnem, saj pišete.

a) Odloèiš se, da ne greš v šolo in "špricaš".

b) Èe si se prejšnji dan uèil, se ti ni treba uèiti.

c) Prosiš starše, èe ti napišejo opravièilo.

7. V šoli pišeš "cvek". Kaj narediš?

a) Narediš samomor.

b) Poveš doma in se s starši pomeniš.

c) Doma zamolèiš, da si dobil slabo oceno.

Vprašanja: Toèke:

Od 13 do 10: Ti si najboljši od vseh, nasmehnila se ti bo sreèa!

Od 9 do 6: Malo se popravi!

Od 5 do 0: Ni vredno pisanja - SI ZANIÈ!!!

1. Kaj najraje slišiš o sebi ?

a) Da si pametna.

b) Da si dolgoèasna.

c) Da si zabavna.

2. Fant, ki ti je všeè, ima punco. Kako reagiraš ?

a) Sanjaš o njihovem koncu.

b) Ponavljaš si v glavi: "Ona je le ovira, ne pa zid ".

c) Iskala bi novo ljubezen.

3. Tvoj fant ima rojstni dan. Kupiš mu:

a) sliko svoje simpatije,

c) sliko, na kateri sta skupaj.

4. Želiš si, da bi bil tvoj fant podoben:

a) Bradu Pittu,

b) Arnoldu Schwarcernegerju,

c) vsakdanjem tipu.

5.) S starši greš za 14 dni na poèitnice, v tem èasu ne boš videla svojega fanta. Boš preživela ?

a) Seveda, tudi tukaj so fantje.

b) Ušla bi od staršev.

c) Samo, èe ga bom klicala.

6. Pri fantu ti je najbolj všeè?

a) Njegov pogled.

b) Da me ima rad.

c) Da je romantièen in èustven.

7. Kaj prièakuješ od svojega fanta ?

a) Da te vedno drži za roko.

b) Da mu ni nerodno v moji družbi.

c) Da ne pogleda v drugo dekle.

8. Kaj bi storila, èe bi zalotila svojega fanta na zmenku z drugo punco ?

a) Naredila bi se, da ga ne poznam in mu to vrnila.

b) Dala bi mu konec.

c) Oprostila bi mu, ker ga imaš rada.

9. Na katerem komadu bi najraje plesala z fantom?

b) Wish you were here.

c) Baby come back.

10. Kaj bi storila, èe bi te fant zapustil?

a) Poskusila bi narediti samomor.

b) Rekla bi si: "Življenje gre naprej."

23-27: Fante osvajaš s svojim šarmom in z svoj naprednostjo. Nisi odvisna od njih, ampak ne glede na vse ti ljubezen veliko pomeni.

16-23: Skrajni èas je, da se odloèiš za novo ljubezen. Jok in veèna osamljenost ti ne bodo pomagali priti do ljubljene osebe. Bodi bolj družabna.

0-16: Tragièno, vendar resnièno. V sebi še vedno nisi spoznala prelepega laboda. Ko boš sama sebi všeè, bodo to tudi opazili fantje. Sedaj pa ti svetujem, da se odpraviš na lov.

- Ti, a veš, da se Jesenièani in Blejci med seboj ne morejo videti?

- Ne. Zakaj pa ne? Zaradi hokeja?

- Ne. Zato ker je Mežaklja vmes.

- Zakaj pa tvoj pes laja samo podnevi?

- Ponoèi ga je strah.

Optik je na reklamno tablo v lokalu napisal:

Èe ne vidite tistega, kar išèete, potem to pomeni, da imamo pri nas tisto, kar nujno potrebujete.

Franc vpraša Lojzeta:

- Je tvoja žena doma? Že kar nekaj èasa je nisem videl.

- Pred dnevi sem jo poslal v zdravilišèe.

- Ne, jaz sem zbolel na živcih.

KRIKEC: "Imate žabje krake?"

NATAKAR: "Ne. Tako hodim zaradi revme."

KRIKEC: "Imate kaj pripravljenega za veèerjo?"

NATAKAR: "Ja. Turški golaž."

KRIKEC: "Zakaj pa turški?"

NATAKAR: "Ker je bilo psu ime Sultan."

K R I Ž A N K E

V osmerosmerki poišèi vse besede, ki so povezane s hrano. Skritih je 19 besed, npr. fastfood, kruh, pizza, sadje… Ostale besede pa poišèite sami.

Ker je ta številka KRIKA povezana s prehrano, morate v kvadratu najti 15 sadežev. Ko jih boste našli, pa vam bo ostalo še nekaj èrk, ki jih morate vodoravno povezati in dobili boste še 5 sadežev.

Eva Valant, 6.d

Nazaj na stran LDN

Naredil Grega, 15.6.1996.